MALI SLOVAR LJUBEZNI: ODPIRANJE, 2. del

V prejšnjem članku smo napovedali, da se bomo danes lotili konkretnih smernic oziroma primerov za pomoč pri komunikaciji z vase usmerjenimi (introvertiranimi), po domače rečeno: z »zaprtimi« tipi osebnosti. Razdelili jih bomo v dve skupini, da se bolj pregledno lotimo primernega načina, kako se jim približati in kako jih v pogovoru sploh zadržati, kar je pogosto še težje. Včasih k dialogu hitro pristopijo, a zelo kmalu od dialoga ostane samo še dolg monolog »žuborečega potočka«, zaprto »tiho jezero« pa kot da bi nekam izginilo 

DVE SKUPINI

Za miselno zaprte tipe je značilno, da potrebujejo več časa za vključitev v pogovor ne samo zato, ker morajo najprej v svoji glavi poiskati prave izraze in strukturirati svoje misli, temveč tudi zato, ker so skeptični do tega, ali bodo razumljeni. So miroljubni, a hkrati precej trmasti, ko gre za »imeti prav«, zato se že v osnovi izogibajo konfliktom in raje ostanejo tiho, dokler vsake toliko časa ne eksplodirajo, saj svoja čustva predolgo tlačijo. 

Pri čustveno zaprtih tipih gre za pojav, ki ga poznamo kot nezaupanje. Skoraj nemogoče jih je pripeljati do tega, da se »odprejo«, vsaj tako dolgo ne, dokler ne dobijo nekakšnega »zagotovila«, da jih bo sogovornik brezpogojno sprejel takšne, kot so. Intenzivnost njihovega notranjega neizraženega čustvovanja je tako močna, da jih je groza morebitne sogovornikove reakcije na njihova čustva in doživljanja. Veliko lažje jim je govoriti o faktih, splošnih pojavih, informacijah in podatkih, zato se z njimi lahko zapletete v prav prijeten pogovor o vsem drugem, razen o njih samih.  

Predstavnikom obeh skupin pa je skupno to, da imajo neskončen odpor do kakršnegakoli pritiska, kritike in/ali obsojanja, čeprav sami sebe nenehno kritizirajo, obsojajo in so do sebe zelo zahtevni, posledično pa tudi do drugih. Skupno jim je tudi to, da so bodisi plahi, bodisi sramežljivi, zato je pomembno, kdaj, kje in kako se z njimi pogovarjamo. Nikoli jih ne kritizirajte pred publiko in ravno tako jih ne silite k »odpiranju« pred drugimi. Izgubili boste njihovo zaupanje.

TAJMING – se pravi prostor in čas, kdaj naj bi se pogovorili naj bo v skladu z njihovimi navadami glede prijetnega počutja in glede na pretekle pozitivne izkušnje. Na primer, če je kdaj pogovor potekal v spalnici in je bil uspešen, povabimo partnerja v spalnico in tam spontano ter preprosto začnimo pogovor. Povsem odveč je napovedovanje pogovora (»Nujno se morava pogovoriti!« »Nikoli se nočeš pogovoriti!« »Kdaj si boš vzel čas za pogovor?!«), kajti to doživljajo kot pritisk, ki se mu avtomatično uprejo. Vem, težko jih je »ujeti« v tistem – za njih – pravem trenutku, zato tajmingu vedno lahko na pomoč priskoči način komunikacije, za katerega mi številni zaprti tipi zagotavljajo, da je pogosto celo bolj pomemben od samega časa in prostora. 

NAČIN – intonacija glasu, namen pogovora (energija!), izbira besed, glasnost, gestikulacija, mimika in ostala govorica teles – vse to je pomembno pri pogovoru z zaprtimi tipi osebnosti. Občutljivi so na vsako podrobnost, ki diši po pritisku. Dobra novica pa je, da so, hvala bogu, zelo odzivni na prijaznost, nežnost in/ali igrivost oziroma lahkotnost. Objemite partnerja ali ga/jo vsaj primite za roko, da se začne malo »odtajati«, potem pa enostavno recite: 

»Tole moram podeliti s teboj.« 

Beseda podeliti ima pozitivno, sodelovalno in ljubečo konotacijo. Sogovornik zaprtega tipa ne bo imel občutka, da od njega nekaj zahtevate, ali da hočete dominirati. Ne le z besedami, tudi s pravim načinom mu lahko zagotovite, da ga ne nameravate spreminjati in odvzemati kakršnokoli svobodo govora. Dajte mu vedeti, da ga sprejemate takšnega, kot je in bodite pozorni na to, kako vaša ekspresivnost »žuborečega potočka« deluje na to vaše »mirno, tiho jezero«. To, kar se vam lahko zdi zabavno in naravno njim lahko zadiši kot žaljivka, ali, bog pomagaj, kot ukazovanje. Preverjajte sproti, kako se počuti in ali si »prav« razlaga vaše izraze, geste, hotenja, želje … 

NEKAJ KONKRETNIH PRIMEROV

MISELNO ZAPRTE tipe osebnosti najlažje povabimo k pogovoru in med samim pogovorom »aktiviramo« tako, da jim iskreno in naravnost povemo, da nas RES zanima njihovo mnenje. Sledijo primeri, ki jih lahko medsebojno kombiniramo.

»Tole moram podeliti s teboj, res me zanima tvoje mnenje.« 

»Zelo mi je pomembno, kaj si misliš o tem, kar ti bom povedala.«

»Nimam te namena spreminjat, razumem tvoje stališče, čeprav se razlikuje od mojega.« 

»Res me zanima, kako se počutiš. Opiši mi s svojimi besedami, če mi kaj ne bo jasno, te bom vprašala.«

»Razumem, da ti zdaj ni do pogovora, a kot veš, se jaz ravno skozi pogovor povezujem s tabo in poglabljam najin odnos. Kakšen znak mi boš dal, ko se ti bo dalo pogovoriti? Hvala, ker to delaš zame, za naju.«  

»Ti je dovolj za danes? No, pa dajva nadaljevati jutri. Za danes pa hvala, dobiš poljub (ali objem).«

Tudi sicer se je modro zahvaliti za pogovor, ne glede na tip osebnosti. »Hvala za pogovor.« ali »Kako mi je všeč, da si si vzel čas za pogovor, hvala ti.« motivira in pripravi sogovornika za naslednji pogovor. Pa še nekaj, kar je tudi zelo pomembno: med dialogom s kimanjem ali preprostim »mhm« pogosto nakažite, da sogovornika ne le poslušate, temveč res slišite in da ga razumete. Ne prekinjajte ga, razen, če je to zelo nujno. (glej tudi članek Oprostite, da prekinjam). 

Zdaj pa poglejmo še nekaj primerov za povabilo k pogovoru in ustvarjanje pogojev za verbalno odpiranje ČUSTVENO ZAPRTIH tipov osebnosti. Za večino njih je smernica, ki jo bom vsak hip zapisala zelo pomembna, za razliko od miselnih tipov, ki jih ta ista reč lahko iritira. Za kaj gre? Za tole: 

Ker čustveno zaprti tipi težko sledijo svojemu doživljanju in miselnemu toku hkrati je zelo priporočljivo, da jih med poslušanjem opogumljate tako, da ponovite dve-tri zadnje ali ključne besede iz njihovih stavkov in dodate »razumem te.« Pri njih ta »razumem te« pravzaprav pomeni »sprejemam te takšnega, kot si, z vsemi tvojimi čustvi in občutki vred.« Kot bi mu rekli: »Štekam, kako se počutiš.« Tudi če imate težave z vživljanjem in v resnici ne čutite, kako se počuti, lahko rečete, da ga/jo razumete. Čeprav je drugačen od vas in ga zato težko razumete, se ne boste nič zlagali, ko rečete »razumem, kako se počutiš«, saj gre za to, da mu s tem zagotavljate, da ga sprejemate takšnega, kot je. Ne popravljajte oziroma ne komentirajte njegovih poskusov izražanja z naštevanjem nekakšnih statističnih podatkov, s pogojevanjem, posploševanjem ali primerjanjem. (»To ni normalno, 99,9 odstotkov ljudi ne bi tako reagiralo!« »Joj, ne poznam nikogar, ki bi bil tako trmast kot ti!« »Ni prav, da se partnerja ne pogovarjata dovolj.« »Ne želim končati kot moja teta, ki se je na stara leta ločila, ker se stric ni hotel pogovarjati!« »Če me imaš res rad mi moraš vse povedati.« in podobno.) Čustveno zaprt tip bolj kot katerikoli drugi tip osebnosti potrebuje občutek ekskluzivnosti, občutek, da je edinstven in kot takšen, sprejet. Ne prenese primerjanja in posploševanja, ko gre za njihovo »vsebino« in zelo so občutljivi (beri: hitro se zaprejo), če se njihov sogovornik premalo zanima za njihovo počutje in govori bolj o sebi ali o »splošnih pravilih«. 

Primer učinkovitega dialoga:

Ona: Kaj si misliš o nocojšnjem obisku?

On: V redu je bilo.

Ona: Aha, v redu ti je bilo. Razumem. Kaj pa ti je bilo najmanj in najbolj všeč, res me zanima, kaj se je v tebi dogajalo, ker te želim bolj spoznati.

On: Ne vem.

Ona: Seveda ne veš, ker nisi še o tem razmišljal. No, poskusi opisat s svojimi besedami, kaj te je manj, kaj pa bolj navdušilo?

On: Ne vem, zdi se mi, da je on res fajn človek, ona pa preveč govori.

Ona: Aha, razumem. Ni ti všeč, da ona preveč govori. A pri meni ti to tudi ni všeč? Kar povej, razumela bom, kako se ob tem počutiš.

On: Včasih mi ni všeč.

Ona: Razumem, včasih ti pač ni všeč. A mi daš kakšen primer?

On: Ko gledam televizijo mi ni do tega, da bi te poslušal.

Ona: Seveda, to te čisto razumem. Zakaj pa mi ne rečeš, naj preneham in te pustim pri miru?

On: Ker bi potem bila užaljena.

Ona: Aha, bojiš se, da bom užaljena. In kaj si predstavljaš, da bi naredila?

On: Da bi me zaradi tega zapustila.

Ona: Strah te je, da bi te zapustila? 

On: Ni me strah.

Ona: No, verjamem, da te ni strah na splošno. Ampak vseeno se v tebi prebudi neko čustvo, ki spominja na strah. To je okej, rada te imam z vsemi čustvi vred.

On: (tišina)

Ona: Verjamem, da ti je težko govoriti o čustvih, a res te sprejemam točno takšnega, kot si in ko se pogovarjava o teh zadevah, začutim še večjo povezanost s tabo. Res mi lahko zaupaš.

On: Ne boš izkoristila tega za čustveno izsiljevanje? To, da sem ti priznal, da se bojim, da bi te izgubil?

Ona: Tudi v sanjah ne bom tega izkoristila. Nasprotno, še bolj se bom potrudila in vložila v najin odnos, da tudi ti mene ne boš zapustil (smeh, objem, poljub)

On: Ne veš, kako me včasih popade jeza, da se hočeš pogovarjati, ko sem čisto zatopljen v gledanje filma. Kar zavpil bi!.

Ona: A tako si jezen, da bi me kar po riti? (smeh) 

On: Nisem tega rekel.

Ona: Saj vem, da nisi, samo hecam se. Razumem te, da se tako počutiš in drugič mi kar povej, kar ti leži na duši. S pogovorom vse lahko rešiva (objem, poljub)

 Drage moje, to je bila črka O iz Malega slovarja ljubezni, čeprav bi o umetnosti komunikacije z zaprtimi tipi lahko napisala kar debelo knjigo, ne le dva članka   Tiste, ki bi se rade izurile v tej veščini toplo vabim, da me kontaktirate, saj vedno obstajajo poti in načini, da ustvarimo prave pogoje za spremembe na bolje in za napredek, če si to res želimo. Do naslednjič, ko se bomo lotili črke N pa vam želim veliko smeha, objemov in poljubov. 

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev.