VELIKA PLANINA

11.05.2018
Foto: Pixabay.com Foto: Pixabay.com

Velika planina se nahaja v Kamniško-Savinjski Alpah in je največja visokogorska pašna planina v Sloveniji, ki s svojo edinstveno kuliso privablja obiskovalce naravnih lepot skozi vse leto.  Na povprečni višini 1500m, z najvišjim vrhom Gradišče je več kot 100 pastirskih koč, ki so razporejene po skoraj celotni planini. S planine je dih jemajoč pogled na  strma ostenja osrednjega dela Grintovcev in pomirjujoče zelenilo alpskih pašnikov, ki jih obdaja smrekovo ruševje.

Pastirsko naselje

Če se odpravite na Veliko planino, si enostavno morate ogledati pastirsko naselje, ki velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi. Pastirske koče,ki se imenujejo bajte in so obdane z leseno ograjo, so krite z značilnimi smrekovimi skodlami ali šinkelni. Naselje še posebej zaživi v mesecu juniju, ko sprejme na pašo prvi živino in pastirje, ki tukaj ostanejo vse do meseca septembra. Poskusite lahko pravo pastirsko malico- kislo mleko in žgance ter kupite skuto in sir.

Po drugi svetovni vojni je bilo v okolici Gradišča in Zelenega roba po načrtih arhitekta Vlasta Kopača zgrajeno turistično naselje, ki posnema obliko tradicionalnih pastirskih bajt.

Kapela Marije Snežne

Dvignjena nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je bila postavljena leta 1939, po skici arhitekta Jožeta Plečnika, ki se je pri načrtu zgledoval po sosednjih pastirskih bajtah. Ob koncu druge svetovne vojne so jo nemški vojaki požgali in ponovno je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev in po predlogi arhitekta Vlasta Kopača. Svete maše v kapeli Marije Snežne potekajo vsako nedeljo od 15. junija do septembra ob 14.00. Posebno poznana pa je božična polnočnica, ko planino vsako leto obišče veliko število ljudi.

Preskarjev muzej

Preskarjev muzej boste našli v pastirskem naselju. V času pašne sezone je odprt vsak dan. Našli jo boste zlahka, saj s svojo majhnostjo, obliko, pa tudi s skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi kočami. Muzej s svojo avtentičnostjo lepo predstavlja življenje na planini skozi stoletja. Običaji, navade in življenjski ritem se skozi dolga leta niso dosti spremenili, saj današnji pastirji še vedno ohranjajo tradicijo, ki se je gradila dolga leta.

Tako boste na planini še vedno srečali izdelovalca trničev (posebni trdi okrašeni sirčki, značilni prav za Veliko planino), starodobnega planšarja z velikim klobukom krajnikom, lesenimi cokli in slamnatim plaščem, ter nabiralko zdravilnih zelišč, ki na gosto poraščajo bogate pašne površine.

Za mnoge je Velika planina najlepša ravno v jesenskem času, ko sonce šele dopoldne ogreje svež gorski zrak.

 

Sabina Mojzeš