NAMESTO FOTKE GLASBENI VLOŽEK

„Ševeda je vše škupaj moja ideja, ampak tako šem jo plaširala Štefanu, da on misli, da je njegova.
A me niši te štarodavne ženske modrošti naučila ti, Mishika!“ – Izzivalno in s spakovanjem najstnice je Andreja ponovila besede, ki jih je Milly izrekla, preden je izginila v kopalnični del, ki se mu je reklo WC Tromostovje. Kljub temu, da so pol njene kopalnice zasedali ogromna banja, pralni in sušilni stroj (ločeno!), španska stena in fitnes naprava, je drugi del še vedno bil tako prostoren, da se ga je zato prijelo ime WC Tromostovje. Tam se je bohotila razkošna straniščna školjka, ob kateri je stala knjižna polica, nabita z ženskimi revijami, vidno mesto pa sta zasedala tudi nikoli uporabljen bide in pisoar, v katerem je domoval ogromen kaktus v obliki dvojnega falusa. Darilo, ki ga je Oleg zelo pompozno prinesel Milly na njen vselitveni JOINT THE CLUB event-party-afterparty-žur z obvezno udeležbo na zajtrku po 48-urnem popivanju ob zvokih najbolj nemogočih glasbenih zvrsteh. Še zdaj sem ponosna nase, da se mi je takrat po dveh urah uspelo neopazno izmuzniti z žura in se prav tako neopazno vrniti nazaj ravno v trenutku, ko je Milly udeležencem servirala zajtrk. Jajček na oko. Dobesedno. Ob tem so se vsi, pogojno rečeno prisebni udeleženci, ki so kolikor toliko lahko še stali pokonci, tako nebulozno krohotali in spominjali na prebivalce Amsterdama, da se mi je v mislih upravičeno prikazala podoba stokilskega žaklja s travo, potiskanega z Marleyevim obrazom. Medtem, ko je iz zvočnikov nabijal njegov Could you be loved sem jaz dihala naprej v svojem ritmu in se ponižno zahvaljevala Bogu, da sem si v času trajanja žurke raje privoščila dvodnevni počitek ob Kolpi. S čisto majhnim in nedolžnim jointkom  pred spanjem, kot dodatek k meditaciji na poti do razsvetljenstva.

„Hahahahahaha, tovarišica!“ – se mi je Andreja zarežala direktno v faco. Piščanček je postal kura. Zdaj ti bo Milly nazaj servirala vse te tvoje ženske modrosti in navodila o uporabi moških, za katere je vse do zdaj kazalo, da jih njene male sive celice nikoli ne bodo znale dešifrirati, kaj šele uporabljati. No, saj, priznam, da bi tudi jaz postala pridna uporabnica vseh teh tvojih napotkov, ker so res top shit, ampak, na mojo srečo, rokovanje z moškim me zanima samo v tistem delu, v katerem mi služijo kot živ pripomoček pri konzumaciji seksualnih užitkov. Res so najbolj priročno orodje za posteljne akrobacije, kar si jih je bog mogel izmisliti. No, in pri tem mi ti, ljuba prijateljica, žal, ne moreš pomagati, ker te še vedno, bolj kot njihovo glavno bistvo, zanimajo vsi ti nepotrebni dodatki, ki so se tekom evolucije pojavili okrog njihovega binglja. To, no, kako se reče tem drugim nepomembnim delom, ki pridejo v paketu poleg penisa, to neko srce, pa čustva, pa um, pa te fore…“!

Oleg jo je prekinil s kar precej izrazitim mačo udarcem roke ob mizo. Zazdelo se mi je, da je roko celo za nekaj sekund stisnil v pest, ampak jo je takoj ponovno razprl in nam z značilno gesto baletke-umirajočega laboda ponovno postavil na ogled svojo nežno dlan, ki je rasla iz ljubkega zapestja. S kazalcem je požugal Andreji, ona se je ob tem še bolj udobno namestila na stol, dvignila noge na mizo in smo že bili priča prikupnemu dialogu v stilu predvolilnih televizijskih soočanj predsednikov dveh najmočnejših strank.

OLGA: „Andreja, ti si res en čustveni invalidek! Kako lahko tako govoriš o moških, kot da je penis edino njihovo bistvo.“
ANDREJA: „Oleg, ti si res en prvoklasni prevarant in manipulator. Kako me lahko to sprašuješ in se pri tem delaš kot da tebe pri moških zanimajo njihovi joški.“
OLGA: „Oprosti, Andreja, ampak mene zanima ljubezen, pomembna sta mi osebnost, način razmišljanja in duša v človeku. Jaz iščem dušnega partnerja in to da so objekt mojega zaljubljanja moški je čisto naključje.“
ANDREJA: „Aja? Naključje? Zakaj pa potem nosiš v denarnici krojaški meter na navoju, ki je označen s centimetri in inchi? Za merjenje ljubezni, duše ali osebnosti? Hehehehehe. Kot bi rekli naši južni bratje: Ko te ne zna, skupo bi te platio! Nehaj nakladat in mi raje povej, a si preveril, a je tisti dvometrski temnolasi zavarovalniški agent stoposto gej, kot si trdil, ali si se tako kot tavžentkrat do zdej zmotil in ga lahko jaz začnem obdelovat? Pripravljena sem celo sklenit kakšno kretensko zavarovanje, ampak mesečna anuiteta nikakor ne sme presegati mojega siceršnjega budgeta za naročanje lepotcev preko več kot odlične agencije Hallo Žrebec. Toplo ti jo priporočam, bratec, hehehehehe!“

Oleg ni imel časa vrniti replike, ker je iz kopalnice na prvi tir pridrvela Milly. Ustnice ji je z vzorcem idrijske čipke krasila bela pena, predvidevam, da od besa, vrat je imela precej moder,  predvidevam, da od tega, ker je zadrževala dih, že spet od besa, roki, ki ju je stiskala v pest pa sta bili že čisto rdeči, nikakor ne od brezpogojne ljubezni, ampak ponovno od besa. Ko Milly takole belo-modro-rdeče izgleda, sicer brez grba na čelu, ampak še vedno močno podobna slovenski zastavi na mednarodni nogometni tekmi, je to znak, ne da je nekaj hudo narobe, temveč, da jo je raztogotila neka malenkost, ki bi jo vsak drug normalen človek rešil brez problema, tudi če bi bil na razvojni stopnji dojenčka. Seveda smo takoj izvedeli, zakaj se naša Milly huduje. Iz nje se je vsul plaz besed in ga ni lektorja na tem svetu, ki bi znal v njen monolog postaviti ločila, ker tako nepovezano govori, kadar je razburjena.

„Misha, jaz se s tem človekom sploh ne morem normalno pogovarjati vedela sem da se ne bi smela poročiti z njim kje sem imela pamet zjutraj ko sem mu po esemesu dahnila DA takoj zdaj bom vložila ločitveni postopek in srečo ima da nimava še otrok ker jih nikoli ne bi dobil niti na telefon kaj šele na obisk od našega ljubega kužka bi mu za spomin ostal samo polulan fikus in da veš dala sem mu točno eno uro časa da se zbrihta in naredi tako kot sem mu predlagala ker te njegove ideje niso zabavne niti za letni shod pogrebnikov ne morem verjet da je njegov smisel za humor čisto usahnil pa tako se mi je zdel zabaven to je zato ker sva že predolgo skupaj in se me je naveličal po moje se mu sploh ne da več z mano ukvarjat…..aaaaaaaa nehajte me obtoževat to niso krokodilske solze čisto zares sem prizadeta in srce mi bo počilo …. in da veš Misha dala sem mu tvojo številko pa se ti z njim pogovarjaj tebe bo poslušal jaz ne morem več hočem domov…“

Vso poklapano jo je Oleg posedel na stol, jo objel in jo začel tolažiti. „Vse bo v redu, Milly ljubica, to je pač prvi tak prepirček. Kdor se ljubi se tudi tepe, veš. Evo, ti bom zavrtel tvoj najljubši komad, da te spravim v dobro voljo in da se boš malček nasmejala. Vse bo še v redu, ljubica!“

Prekrižala sem se. Z obema rokama. Začutila sem, kako mi mobi v žepu jakne vibrira, Oleg pa je z youtuba že rolal ne Millyjin, temveč svoj najljubši komad SAMO LJUBEZEN ←

 

Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano

 

Foto: Pixabay.com

Spread the love