Milly je z Markom imela edino dolgo, zares resno razmerje v svoji pestri ljubezenski karieri. Več kot dolge tri mesece sta bila par, ki je vnašal veselje, kamorkoli sta prišla in kjerkoli sta se, ponavadi iz vedrega neba, pojavila. Milly je bila več kot očarana nad njegovimi raznolikimi talenti, ki jih niti v snu ni razumela, Marko pa se je vsak dan zbujal v upanju, da bo doživel vsaj en dan, ko se bo Milly čudežno pokazala kot čustveno stabilna oseba in s svojo muhavostjo ne bo rušila, kar sta prejšnji dan zgradila. Za njuno ljubezen v povojih smo vsi navijali kot eden. Iskreno smo si želeli, da bi se, kljub nepremostljivim razlikam med njima, ta ljubezen prijela, razcvetela in obrodila sadove. No, v praksi je to pomenilo, da je Oleg nenehno bentil čez neinteligentnost krute usode, saj je bil prepričan, da je Marko v resnici gej in da pripada njemu. Andreja je vsakič zavila z očmi, ko ga je videla, ker je prezirala Planktone (njen naziv za romantične moške), še bolj pa se ji je gabila kakršnakoli oblika pla(nk)tonične ljubezni (ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih op.milf,). Ireni se je Marko zdel neprimeren in neuporaben kandidat za Milly, saj je vztrajala, da mora biti moški capo di banda v odnosu, kar bi po tej ugotovitvi lahko prevedli kot „Milly bo večno samska“, jaz pa sem…Jaz pa sem njuno romanco izkoristila za to, da sem napisala scenarij za huronsko romantično komično limonado in ga prodala Bollywoodu. Pred dvema letoma je Marko zapustil jamrajočo in manipulativno slovensko sceno, ki je napihnjeno idejo o gospodarski krizi izkoriščala za pritlehne mahinacije in se je preselil v Moskvo, kjer se mu je, kot odličnemu notranjemu arhitektu, obetal zavidljiv uspeh na poslovnem področju. Ob odhodu je Milly obljubil, da bosta ostala v vsakodnevnih kontaktih in od takrat ga Milly ni več ne videla ne slišala, razen v svojih miselnih projekcijah, v katerih ga je vedno znova tunkala v vroč kotel, kupljen na garažni razprodaji pri ljudožercih.
Medtem, ko se je v zraku nabirala napetost, ali bo Milly sprejela Marka, ki je še vedno stal pred vhodnimi vrati, medtem, ko si je Andreja postregla z novim dvadeci kozarčkom vodke-djusa brez pomarančnega soka in buljila v Olega, ki je še vedno stal med vrati kot neposrečena karikatura Marijinega vnebozetja, je Štefan planil v neutolažljiv jok: „Oooooo, zakvajjjj? Zakvaj ravno ZDAJ, moj Bog! Zdaj, ko sem jo našel, mojo dušo dvojčico, ki bi ji rad dal VSE, direktno iz četrte čakre podaril čisto vse, kar sem voljan in sposoben ustvariti… Zdaj, ko sva končno za najino ljubezensko gnezdo, najin vir sreče in lepote življenja, dobila tega ljubkega Beagla, ki bo delal družbo najinim otrokom in se kolovratil okoli avta, ko se bomo odpravljali na družinske počitnice…Zdaj, ko je jasno kot beli dan, da zares obstaja ženska, o kateri sem celo življenje sanjal… ženska, ki s svojo huronsko čustveno nestabilnostjo, totalno zmešanostjo, norostjo na meji šizofrenije in ljubkim kontrolfrikovstvom tako močno in adrenalinsko dopolnjuje moj notranji mir in harmonijo…zdaj si poslal tega ruskega vohuna, ki bo uničil moj edini smisel življenja…poroko z Milly.“ Srce se mi je trgalo, ko sem poslušala Štefanove besede, ki so kakopak, odmevale samo v moji glavi, saj je opisani prizor kompletna pesniška izmišljotina. Štefan se je v resnici popolnoma samozavestno, a nežno smehljal, ležerno posedel svojo ljubko rito na kavč in zaljubljeno gledal v Milly. Kaj pa Milly? No, Milly je pa glasno in ritmično zelo zanimivo zapela: „An ban pet podgan, štiri miši v uh me piši, vija vaja ven. Oleg, reci Marku, naj vstopi. Sem se že odločila.“
Oleg je najprej izvedel originalno pirueto, tehnična ocena 1, umetniški vtis 5, potem pa se je zaletel direktno v Ireno, ki se je nenadoma prikazala na vratih. „Milly, za božjo voljo, Marko je pred vrati in pravi, da že več kot pet minut čaka, da ga sprejmeš. Kaj se dogaja? Oooo, ti si verjetno Štefan, me veseli!“, je Irena podala svojo elegantno zmanikirano taco Štefanu.
Milly se je še bolj kraljevsko postavila Štefanu za hrbet, ga bolj kot prestolonaslednika kot kralja objela okoli vratu s svojima ročicama in zavpila „Markoooooo, pridi noter!“, da so vsi porcelanasti, desertni krožniki v vitrini popokali od sreče, saj so že predolgo čemeli tam na polici v depresiji, ker jih je Milly imela le za dekoracijo. „Prah smo bili, v prah se spremenimo! Raje umremo, kot da ne moremo opravljati svojega življenjskega poslanstva!“, sem slišala, kako desertne črepinjice družno mantrajo, medtem ko se razletavajo po vitrini.
Po nekaj trenutkih tišine, smo zagledali Marka, kako zvedavo kuka izza šopka. Milly se je še bolj oklenila Štefana, ki je za vsak slučaj in potrebe lepšega prizora po žensko prekrižal noge; Irena je začela zlagat iz vrečke na mizo ajdov burek, pizzo-potico in cel kup promocijskega materiala, med katerimi so kraljevali kemični svinčniki v obliki vrhunskih vinskih odpiračev; Andreja je rignila kot Tarzan po obilnem obroku, ki mu ga je Jane pripravila z vso ljubeznijo tega sveta; Oleg se je stisnil k meni, da mi je za trenutek zmanjkalo kisika, Marko pa je odprl usta:
„Draga moja Milly. Bila si in ostajaš edina oseba ženskega spola, ki me je popolnoma razumela in sprejela točno takega kot sem. Globoko se ti opravičujem, ker se dve leti nisem javil, ampak moraš mi verjeti, da je tako bilo najbolje. Upam, da se še spomniš najine šale, da se bova enkrat prijavila na šahovsko tekmovanje, čeprav ne ti, ne jaz nisva imela pojma o šahu. No, jaz sem se ves čas svojega bivanja v Moskvi uril te, ne morem reči igre, temveč vrhunske umetnosti in to pri najboljših velemojstrih. Vsak prosti trenutek sem izkoristil, da sem ga igral, sam, z drugimi, pa spet sam v dolgih nočeh, po vsakodnevnem trdem delu. Šah je postal zame eliksir resnice, šah je modrost, ki me je pripeljala do jasne slike, kdo sem, kaj bi rad in s kom bi rad bil. Ti si bila in boš ostala moja najbolj ljubljena prijateljica, ampak v tem času sem dojel, da moje srce in moji možgani pripadajo Olegu. Zato sem prišel do tebe, upajoč, da mi poveš, kje je Oleg in sem še sam v šoku, da mi je kar on odprl vrata. Dragi moj Oleg, tale šopek, ki je ozaljšan s šahovskimi figurami, med katerimi se svetita s Swarovskimi kristali okronana črn in bel kralj ter te dve muci, ki nežno predeta v mojih rokah, preden ju predam v oskrbo tvojemu brezmejnemu srcu, simbolizirata mojo ljubezen do tebe in upam, da tudi tvojo do mene. Bi se poročil z mano, dragi moj Oleg?“
Bum, tras, pam-pum, tresk, boing….Kot Sneguljčica po tem, ko je ugriznila v jabolko in se brez znakov življenja zgrudila na tla, je Oleg ležal v vsej svoji bledi lepoti in tokrat smo zares, vsi zajokali od sreče. Tudi v mojih najbolj bizarnih sanjah, kaj takega ni nihče pričakoval. Ali bomo imeli dvojno poroko ali bo Oleg vendarle prej dahnil svoj DA kot Milly, bomo izvedeli v enem izmed prihodnjih nadaljevanj. V naslednjem bomo pa zagotovo priča veliki žurki, v katero se bo spremenilo sicer mirno praznovanje rojstnega dneva gospoda očeta naše ljubljenke Milly. Po tem, seveda, ko bo Oleg prišel k sebi iz nezavesti in ko bo naša nora druščina za večno sprejela med svoje člane tudi Marka in Štefana. Ostanite z nami.
– se nadaljuje –
– se nadaljuje –
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
Foto:pixabay.com