Starši želimo zdravo prehranjevati sebe in svojo družino. Zato postavljamo določena pravila glede izbire zdravih živil, toda teh pravil se je včasih težko držati.
Starši imamo največji vpliv na otrokovo izbiro hrane. Odločamo, katero hrano bomo kupili in postavili doma na police, odločamo, kje in kdaj se bo doma jedlo. Zato tudi omejimo otrokom npr. uporabo sladkarij in prigrizkov.
Otroci potrebujejo vodenje in usmerjanje pri izbiri hrane, da se sami naučijo pravilno odločati. Če otroku samo povemo, katera hrana oz. živila so zdrava in katera prepovedana., bo prepovedana hrana delovala za otroke še bolj privlačno, kot je v resnici. Najboljša rešitev je, da se nekaj »prepovedanih« živil vključi med otrokove priboljške ali pa se jih postreže bolj po redko.
V primeru, da smo starši otroka, ki želi izgubiti odvečno telesno težo, je ključnega pomena, da se (starši) držimo pravil glede zdravega prehranjevanja, vendar s temi pravili ne obremenjujemo otroka. Stroga in toga pravila otroka učijo, da je bistvo zdrave telesne teže v tem, da sledi in se drži strogih prehranskih pravil, ki ne dovoljujejo odstopanja. To je velika napaka, saj se otroci ne smejo čutiti obremenjene s svojo telesno težo in pravili, kaj lahko in kaj ne smejo pojesti. Starši se morajo zavedati, da kakršnakoli pravila uvedejo, se bodo morali držati teh pravil vsi člani družine (bratje, sestre…) in ne samo otrok, ki mora izgubiti odvečno težo. Če ni na jedilniku ocvrtega mesa za enega, potem ga tudi za druge člane družine ne sme biti: »far play na krožniku«.
Zdravo hrano postrežimo brez fanfar. Starši, ki so preveč navdušeni nad zdravimi živili in želijo s tem navdušenjem prepričati otroke, da bi pojedli več ali sploh kaj takih živil, naletijo na ravno nasprotno reakcijo pri otrocih. Ekstremno poudarjanje in očitna telesna govorica imata zelo velik vpliv na oblikovanje otrokovega odnosa in vero v hrano. Najboljši pristop je, da smo nevtralni in imamo enak odnos in reakcije do vse hrane. To pa ne pomeni, da ne izobražujemo (nevsiljivo) otroka o zdravi in škodljivi hrani.
Vsi otroci imajo potencial, da postanejo izbirčni pri hrani. To je zato, ker so po naravi neofobični, kar pomeni, da se bojijo novih reči, posebno nove hrane. Pomemben je način, kako starši predstavijo novo hrano otroku. To otroku pomaga, da nima strahu pred novostjo. Raziskave kažejo, da je potrebno do 10-krat ponuditi otroku neko novo hrano, da jo končno poskusi. Sčasoma bodo vsi otroci poskusili nove jedi. Pomaga tudi zgled staršev, če sami jemo nekaj novega, bodo otroci (posebno mlajši), lažje in brez velikega strahu, sami poskusili to jed.
Vsekakor pa moramo otroku vcepiti določene prehranjevalne navade, kar vključuje reden zajtrk, vsaj en kuhan obrok na dan (to zahteva organizacijo staršev), vsaj enkrat na dan naj se družina skupaj usede za mizo ali za kosilo in/ali večerjo. Naj se ne gleda in hkrati je pred TVjem. Med jedjo se ne posluša pravljic ali bere časopisa ali odgovarja na mobitel (to velja tudi za starše).
Otroka učimo samostojnosti tudi pri prehrani. Velik plus je, če otrok sam sodeluje pri pripravi hrane. Zabavno mu bo in z večjim veseljem ter ponosom bo jedel in ponudil jed ostalim članom družine. Kot starš lahko tudi kdaj popustimo in skuhamo nekaj kar si otrok sam želi in rad je. To mu bo dalo občutek, da tudi on odloča, kaj bo na mizi.
Spodbujajmo otroka, da nam pomaga napisati seznam živil, ki jih potrebujete. In ga na ta način malo »naučite« o zdravih živilih. Skupaj se odpravite v trgovino in mu pokažite, kje so določena živila, tako da jih sam prinese. Če je otrok starejši, ga lahko poučite tudi, kako se bere deklaracije živil. Več boste skupaj počeli, bolj se bo otrok spontano uril o zdravem prehranjevanju.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi
Foto: Pixabay.com