Ko se prične listje čudovito barvati, nas na jesen opomnijo različne barve grozdja – črni, beli, zelenkasti, modrikasti in rdečkasti grozdi, odvisno od sorte, sedaj pa so vikendi, kot zanalašč za v vinograde na trgatev!
Poznamo ogromno različnih sort grozdja. Grozdje brez pešk vsebuje manj tanina kot grozdje s peškami, zato ga lažje jemo.
Grozdje vsebuje nekaj sladkorjev, vitamine B-skupine (z izjemo B12), vitamin C, fosfor, magnezij, kalcij, mangan, kalij in železo.
Hranilna vrednost: 100 g namiznega grozdja ima 72 kalorij/301 kJ.
Poleg vitaminov in mineralov najdemo v grozdju še sadne kisline s čistilnim in razstrupljevalnim delovanjem. Grozdje velja za preventivo proti raku, hkrati pa razstruplja in organizem očisti odpadnih snovi presnove in toksinov. Bogati minerali v grozdju predstavljajo nepogrešljivo hrano za živce, možgane, zobovje in kosti. Grozdje spodbuja delovanje črevesja in ledvic, putiki, arteriosklerozi in drugim težavam. Grozdje deluje čistilno, zato je pogosto sestavni del kur za zmanjševanje telesne teže.
Jeseni, v sezoni svežega grozdja, je nadvse dobrodošla “grozdna kura”. Nekaj dni jejmo le grozdje, ali pa ga vsaj vključimo v vsakodnevno prehrano kot samostojen obrok. Jesen je tako ali tako radodarna privoščite si še ostale čudovite sadeže – jabolke, hruške, fige, buče in listnato zelenje…
Ko je jeseni konec, nam še vedno ostanejo rozine. Zanje sušijo posebne vrste grozdja, take brez pečk, še vedno pa vsebujejo veliko koristnih snovi in seveda precej več sladkorja. Odlične so kot prigrizek ali pa za popestritev sadnih solat, smoothijev. Grozdje uporabljamo predvsem za presno uživanje, kot dodatek k sadnim solatam, kot dekoracijo za sirove plošče in kot nadev za torte.
Marjetka Založnik → Zdrava kuhinja malčkov