Botanično bi morali paradižnik prištevati k sadju. To pa zaradi tega, ker paradižniki rastejo iz cvetov in vsebujejo semena, kot ostalo sadje. Videz tega živo rdečega okroglega sadeža, nam lahko pove, da je dober za srce in prav tako za ožilje, uravnava pa še holesterol. Vsebuje likopen, ki mu ne le daje reče barve, ampak tudi zdravilne lastnosti. Likopen je antioksidant in varuje pred staranjem. Vsebuje vitamina C, E, beta karoten ter minerale kalcij, kalij, magnezij…
Paradižnik je zdrava prehranska izbira. Obstaja okoli 7500 različnih vrst paradižnika in toliko načinov za njegovo pripravo.
Paradižnik, ki ga bomo hitro porabili, hranimo pri sobni temperaturi. Če ga hranimo v hladilniku, izgubi okusnost in aromo.
Paradižnik uporabljamo največ za solate. Ker ima malo semen in se mesnati plodovi pri kuhanju hitro razpustijo, pa je naravnost izvrsten za pripravo paradižnikovih omak.
Na rezine paradižnika dodamo koščke mocarele, obložimo z listki bazilike, dodamo še olivo in zalijemo z olivnim oljem.
Pri paradižniku toplotna obdelava ne povzroči izgube dela zdravilnih vrednosti. Ko je sezona paradižnika si ga privoščite vsak dan, v solatah, na popečenih kruhkih, v sendvičih in namazih, lahko tudi, kot osvežilno hladno juho. Konec avgusta in v začetku septembra, ko je na tržnicah, v trgovinah in na kmetijah prava poplava paradižnika, ne pozabite pripraviti ozimnice. V vseh paradižnikovih jedeh, naj so surove ali kuhane, ne pozabite na njihove obvezne spremljevalce: baziliko, origano, olivno olje in česen.
Marjetka Založnik → Zdrava kuhinja malčkov