Dihanje je tako samoumevno, a ključnega pomena, saj se ne zavedamo povezave, ki obstaja med umom, telesom in dihanjem. In ker so ti elementi tako tesno povezani, lahko tudi vplivajo na medsebojno delovanje. Dih je prva stvar, ki jo naredimo ob rojstvu in izdih zadnja, ko se poslovimo.
Zavestno dihanje ima izreden pomen, saj pomaga uravnovesiti um in telo, zato je za nas dobro, da se tega naučimo. Znanstveniki so opravili ogromno raziskav, kako dihanje skozi meditacijo vpliva na telo in dokazali so:
☆ Da zmanjšuje stres in depresijo,
☆ znižuje krvni pritisk,
☆ dviguje energijo,
☆ sprošča napetost v mišicah in
☆ zmanjšuje občutek nemoči.
Z meditacijo uspešno umirjamo dihanje – lahko je dihanje globoko v trebuh, pljuča ali pa dihamo tako, da izmenično zapiramo nosnice. V vseh teh primerih dihanje odlično balansira parasimpatični živčni sistem in tako zmanjša ali skoraj izniči vpliv, ki ga ima stres na naša telesa. Zanimivo je tudi dejstvo, da s tem, ko dihamo v trebuh oziroma v spodnji del pljuč, zmanjšamo pritisk na vrat in s tem poskrbimo, da se vratne mišice in prsni predel, sprostita in odpočijeta. Tako tudi odpravimo tisti neprijeten stisk v prsih, ki navadno nakazuje na preveliko doziranje adrenalina v kri, ki pa srcu prinese več slabega kot dobrega, saj ni potrebe, da se ga dnevno izpostavlja nepotrebnim naporom.
Z vsakim dihom prav tako vnesemo kisik v svoje telo, ki ga celice še kako rabijo za rast in obnovo. Pripomore k obnovi in pomlajevanju tkiv, tako da se tudi počutimo vitalnejše in izgledamo mlajše. Z izdihom iz svojega telesa tudi odstranjujemo različne toksine in stvari, ki jih telo ne potrebuje.
Narava je poskrbela za vse – to, da vdihnemo dobre in izdihnemo tiste stvari, ki jih ne potrebujemo. Redno izvajanje meditacije nas uči, kako lahko že prvi vdih ublaži posledice, ki jih prinaša dan. Takoj opazimo sosledje dogodkov; poravnamo držo, opustimo stres, odpremo se svoji duši in se lažje povežemo z višjim jazom, ki predstavlja naše jedro.
Bodimo in dihajmo.
Namaste,
Barbara