Namen je odkriti samega sebe. Če dobro pogledamo okolico, ki nas oblega s ‘pravimi in napačnimi’ potmi, ugotovimo, da se te neprestano spreminjajo. Tako kot se spreminjamo mi. Potemtakem ne bomo nikoli dosegli popolnega odobravanja najbližjih in okolice, ker bodo ti odkrivali vedno nove stvari.
Meditacija učinkuje pri:
–Ozaveščanju lastne biti – obstajati v tem trenutku: eden, če ne glavni namen meditacije, nas uči obstoja tukaj in zdaj. Zato uporabljamo mantre, ki ohranjajo misli fokusirane na najvišji vibraciji. Misli in čustva tako ustvarjajo realnost in mi posledično začnemo delovati na višji frekvenci. Tukaj začne delovati zakon privlačnosti.
–Sprejemanju: Ne znam preštet kolikokrat sem sama sebe zalotila z mislimi: »Kdo si ti, da boš meni govoril?«. Medtem, ko sem tudi sama dajala sodbe brez razloga. To se je spremenilo, ko sem ugotovila, da nekomu soditi, nima absolutno nobenega učinka na moje življenje. Ker vsak živi po svoje in je najlažje pametovati ter ničesar ukreniti. A si nismo v bistvu enaki?
–Ozdravitvi otroka v nas – pomembno! Kot otroci nismo bili vsi razumljeni in tudi z nami niso delali pravilno. So le delali ‘kot so najboljše znali’. Vendar kar je dobro za starše, ni nujno vedno najboljše za otroka. Primerjajmo z rastlinami – če ji omogočiš dobro okolje, da požene korenine, bo zrastla v močno rastlino. Kar pa se vedno ni zgodilo, tako da se lahko s pomočjo meditacije vrnemo v svoje otroštvo in pozdravimo rane. Okrepimo svoj čustveni steber. Potem bo lažje preslišat opazke in bomo odpornejši na udarce, ki prihajajo.
–Pozitivizmu: pozitivni ljudje so postali nekakšna subkultura, ki se skriva v senci širše družbe. Saj ni normalno, da si v življenju srečen in nasmejan. Lažje je gledat sosedu na travo in kritizirat druge, da pri sebi ne rabiš pospravljat. Dejansko bi naj bilo obratno. Vsak začetek je težak. Ko začneš odpirat Pandorino skrinjico potlačenih čustev in zamer, se soočiš z neverjetno grdo realnostjo. Vendar je namen, da le-to sprejmeš, vzljubiš in greš naprej. Pustiš slabo za seboj in postaneš najboljša možna verzija sebe. Ker to je naš namen. Da raztegnemo nevidne meje, ki so nam postavljene in živimo, tako kot nam je bilo dano. Srečno in zaljubljeno.
–Oproščanju in razumevanju: Če ima duhovna pot zaključek, bi na zadnjo stopničko uvrstila to. Ko to osvojimo, lažje zadihamo in živimo naprej.
Vendar delo na sebi ni projektno in ga ne zaključimo. Kot sem s prvim stavkom poudarila, je namen v odkrivanju, poglabljanju in utrjevanju samega sebe. Ustvarimo si krasno pot za naprej!
Namaste,
Barbara
(Foto: www.pixabay.com)