Sedenje je že dolgo dejavnik tveganja za zdravje. Žal zahodni narodi sedimo, ko delamo v pisarni, ko jemo, beremo, sedimo celo ko gremo na stranišče. Poglejmo, kako se telo odziva ne dolgotrajno sedenje.
Ko pridete v udobno pisarno in se usedete na svoj ergonomski stol, se mišice, ki ste jih uporabljali pri pokončni stoji, hoji, vsakdanjih opravilih itd. začnejo sproščati. Mišice na zadnjici se deaktivirajo. Ko se usedete udobno na stol, se trebušne mišice, ki so glavni stabilizatorji pokončne drže in lovljenja ravnotežja, omehčajo. Večino teže sedaj podpira vaša zadnjica. To med drugim pomeni, da ni več pritiska na kosti. Mnogo časa nazaj so ljudje skoraj ves čas opravljali opravila pri katerih so bile kosti in mišice aktivirane konstantno ves dan. Sila težnosti in pritisk med pokončno stojo, hojo in tekom je pozitivno vplival na kosti, ki so postajale vedno močnejše. Danes neaktivnost povzroča med drugim tudi obolele sklepe in osteoporozo.
Kaj se še dogaja z mišicami, ko sedimo?
Upogibalke kolka se zelo skrajšajo, ker so ves čas sedenja pod kotom 90 stopinj. To vpliva na hrbtenico, ki se začne nezdravo upogibati naprej. Zavedati se moramo, da so to le manjše nevarnosti in pasti dolgotrajnega sedenja. Tukaj naj omenim samo nekaj bolezni, ki so posledica neaktivnosti: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, debelost. Nekateri raziskovalci omenjajo tudi nekatere vrste raka.
Pojdimo sedaj na čepenje. Čepenje je del kulture mnogih narodov, predvsem vzhodnih kultur kot so Afrika in Azija. V 19 st. so se pojavila stranišča, kot jih poznamo danes. Sprva so bila namenjena le višjim slojem, ko pa se je pojavila moderna kanalizacija, je bilo stranišče s straniščno školjko na voljo splošni populaciji. To je bil čas, ko je na zahodu popolnoma izginilo čepenje. Poglejmo čepenje skozi dobo rasti. Malčki čepijo brez težav, pravzaprav v tem položaju z lahkoto počivajo in se igrajo. Odrasli smo na ta položaj pozabili, čeprav nam je še vedno blizu oz. ga z lahkoto osvojimo nazaj. Vzhodne kulture, kot npr. Indija, Afrika, Kitajska, Japonska, še danes uporabljajo čepenje v gospodinjstvu, pri počitku, čakanju na avtobus, ritualih, molitvi, meditaciji itd. Večurno čepenje v teh kulturah ni nič nenavadnega.
Prednosti čepenja
Dokazano je, da ima čepenje koristne in zdravilne učinke na telo, ki preprečujejo pojav zgoraj omenjenih dejavnikov tveganja za zdravje. Anatomsko gledano položaj čepenja povzroča:
1. Razteg celotne hrbtenice, predvsem spodnjega dela. Če potisnete glavo med kolena, se raztegne in sprosti še vrat.
2. Težo telesa prerazporedimo in ni več enoličnega pritiska.
3. Vezi in mišice niso zakrčene, ampak se enakomerno raztegujejo in ohranjajo elastičnost.
4. Položaj je izjemno sprostilen in posebno po intenzivnem športnem naporu, kot je na primer kolesarjenje in tek, zelo dobrodošel.
Kako čepimo?
Dandanes nekateri težko oz. ne morejo čepeti. Razlogi so številni: bolečine v kolenih, bolečine v gležnjih, poškodbe, skrajšana ahilova tetiva. Toda to niso razlogi, da ne bi mogli izvajati čepenja, seveda z malo pomoči.
1. Popolno čepenje pomeni, da so stopala celotna na tleh, telo je ugreznjeno med kolena, kar pomeni prenos teže rahlo naprej. Občutek je sprostilen, predvsem za celotno hrbtenico in ne sme povzročati nikakršnega neugodja. Z malo vaje lahko v tem položaju delate karkoli, od igre s kockami z otroki, sproščanja, izdelovanja česarkoli, itd.
2. Nepopolno čepenje, pomeni, da ne morete zaradi zgoraj omenjenih razlogov čepeti brez pomoči. Če imate bolečine v kolenih ali gležnjih, pride zelo v pomoč joga kvader, ki si ga podstavite pod zadnjico in imate tako manjšo oporo. Podobno je, kot bi se usedli na opeko. Kolena in gležnje zelo razbremenite. Hkrati pa še vedno uživate privilegije čepenja. Če imate skrajšano Ahilovo tetivo, si lahko pod pete položite zvito brisačo, ki vam rahlo privzdigne pete.
Naj postane čepenje vaša vsakodnevna rutina. Lahko čepite na delavnem mestu, ko si želite raztegniti hrbtenico in vrat, po športni aktivnosti, lahko med igro s kockami z otroki, lahko pa med meditacijo. Zagrizeni privrženci čepenja lahko protestno odstranite straniščno školjko .
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi
Foto: Pixabay.com