K meni sta prejšnji teden prišli dve mamici, ki sta utrpeli najhujšo možno izgubo, izgubo otroka. Petra je bila pri meni na readingu že prej, tokrat pa je prišla s Heleno za podporo. Vsako kanaliziranje mrtvih je posebno in unikatno, veliko je odvisno od energije in vibracij duše same, a tokratni pogovor je bil izjemen. Kanalizirala sem namreč mrtvorojeno deklico. Helenina pokojna hčerka Nina je mamici in prijateljici Petri ter ne nazadnje tudi meni pripravila pravcato presenečenje. Gre za najboljšo potrditev staršem, da so njihovi otroci še vedno z njimi, da jih opazujejo, varujejo in usmerjajo ter najbolj pomembno, da z zanositvijo govorimo o DUŠI. Danes sem za vas pripravila izkušnjo Petre, ki je uro in pol zapisovala pogovor med pokojno deklico Nino, njeno mamico in mano kot medijem.
»Spet dan, ko bom videla prijateljico moje hčerke, Urško. Osebo, ki edina vidi in komunicira z mojo deklico na drugi strani mavrice. Danes prihajam z drugačnim namenom. Danes prihajam s srčno prijateljico, ki je bila »poklicana« k Urški. Njena deklica je želela mamici sporočiti, da je svobodna. In vesela in v čast mi je bilo, da sem lahko ravno jaz prenesla to sporočilo njeni mamici.
Srečali smo se v čudovitem naravnem okolju med drevesi in žuborenjem vode. Že sam ambient je napovedoval, da se bo dogajalo nekaj velikega in pomembnega. Morda nekomu spremenilo življenje za vedno. Morda bodo neizrečene misli postale resnica. Morda bo današnje srečanje začetek nove poti. Rojstvo novega življenja. V poplavi razmišljanj vidim Urško in njen topel nasmeh. Pozdravimo se. Preprosto. Brez neprijetne tišine. Kmalu bo Urška še nekomu sopotnica. In midve s prijateljico bova v pričakovanju pričakovali. Vznemirjeno posedemo v prijetno opremljen prostor. In kmalu se začne. Prijateljičina deklica nas kmalu obišče.
Danes sem v drugi vlogi. Pošalimo se, da sem tajnica. Tiho sedim, opazujem, zapisujem in se čudim. Vedno znova se čudim. Kako spontano, kako veselo, s pridihom čarobnosti in neznanega, poteka pogovor. Prijateljica je vesela, Urška sproščena, v prostoru pa je čutiti živahno energijo. Popolno je. Urška podaja vprašanja, govori o simbolih, … prijateljica sproščeno odgovarja, od časa do časa se nasmejimo. Čutim, da se nam je deklica čisto približala. Tako čisto, sproščeno in v bistvu čisto preprosto. Brez manter, brez meditacije, brez velikih priprav je nežno prišla med nas. Prinašala je sporočila za prijateljico, njenega partnerja. Deklica je staršem dokazovala kdaj vse je z njima. Kaj morata doma urediti, kaj jo moti in česa si želi. In vse je imelo smisel in celoto. Opazovala sem prijateljico. Sproščena je sedela zraven mene in tudi takrat, ko je slišala bolečo resnico je ostala mirna. V krogu zaupanja. Urška je sproščeno sedela nasproti naju in njeno mižanje in nasmihanje je napovedovalo nova spoznanja, nova dejstva in zaključke.
Čas je hitro minil, deklica se je poslovila in odšla nazaj na »onostran«. Me pa smo obsedele. Z novimi spoznanji, s čudenjem in hvaležnostjo. Hvaležnostjo do Najvišjih in do Urške. Spet je naredila dobro delo. Zopet je povezala družino z deklico, ki se je mnogo prezgodaj poslovila od svoji staršev. Začutila sem hvaležnost moje prijateljice. Vem, upam si trditi, da je Urška pomagala pri rojstvu novih poti, novih spoznanj in pri zaključku bolečega obdobja.
Vesela sem, da sem lahko postala del tega. Vesela za to izkušnjo in za mojo prijateljico, ki je po letih iskanja odgovorov oz. rešitev našla ravno to kar je potrebovala. Upanje, podporo in moč za nove izzive.«
Hvala Petri, Heleni in predvsem Nini!
Medij Urška Puš →Dotik onostranstva
(Foto: www.pixabay.com )