Osamljenost, nerazumljenost, neslišanost, žalost, izobčenost, depresija, bujna domišljija, jeza in bes. Največkrat omenjene besede otrok, ki posedujejo dar jasnovidnosti, jasnoslišnosti in/ali jasnočustnosti. To so otroci, ki zaznavajo entitete in se velikokrat počutijo izdane in nesprejete od ljudi, kateri naj bi jih imeli brezpogojno radi in jih sprejemali v celoti – staršev.
Pri svojem delu sem spoznala raznovrstne otroke, mladostnike in mlade ljudi, ki so me osupnili z najrazličnejšimi darovi. Starši naj bi bili otroku vzpodbuda, zatočišče pred nerazumevajočim okoljem, predvsem pa podpora. Predstavljajte si kako se počuti otrok, ki je odkril, da vidi »duhove« in tega ne more povedati nikomur. V sekundi bo obveljal za norega. Bog ne daj, da vam je otrok kdaj kaj omenil in ste ga zatrli v kali ali mu celo rekli, da se mu samo zdi ali da je le sanjal ali da ima samo bujno domišljijo. Starši, ne potrebujete verjeti, bodite samo pripravljeni poslušati in sprejeti dar vašega otroka. Nimamo vsi ljudje enakih darov. Če vi nimate zmožnosti zaznav entitet, še ne pomeni, da le-te ne obstajajo. Pomislite, zakaj bi si vaš otrok izmislil kaj takega? Kaj res mislite, da se otrok želi počutiti kot mutant narave? Takšni otroci postanejo introvertirani, osamljeni, depresivni, … To je najboljši izhod iz situacije, saj jih nihče v njihovi bližini ne razume oziroma se noče niti potruditi razumeti.
Še kako dobro vem, kako je odraščati s tako velikim darom, ki ga kot otrok ne razumeš, ne sprejmeš in ne znaš nadzorovati. Vse skupaj je izgledalo kot da mi je vesolje naložilo ogromno skrivnost, ki jo moram zadržati zase, saj mojega daru ni razumel nihče. Spominjam se bolečin, tesnobe, čustvenega nihanja, ogromno prejokanih noči, občutek osamljenosti, žalosti in razočaranja nad ljudmi. Po resnici povedano, niti ne vem kako mi je uspelo vse to prebroditi. Najboljši odgovor, ki ga lahko napišem v tem trenutku je vera. Nikoli nisem nehala verjeti vase, v to kar sem, v to kar zaznavam, … Vedela sem, da ima vse svoj namen. In ga ima. Moje poslanstvo je med drugim namenjeno, da pomagam vam staršem in vašim otrokom. Rahločutni otroci potrebujejo pomoč, da se naučijo soočiti s svojimi strahovi, jih premagati, dobiti potrditve na zaznave, sprejeti svoj dar in se ga naučiti nadzorovati ter ga uporabljati v najvišje dobro.
Starši, ne obupajte nad otrokom. Vse kar potrebujejo otroci je občutek sprejetosti in odprtosti do pogovora. Pogovorjajte se. Povejte jim, da jih imate radi in jih sprejemate točno takšne kot so. Zaupajte jim, da so unikati, s prav posebnim darom in posebno začrtano potjo. Duhovnost zbližuje. Hvala, ker vam ni vseeno!
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
(Foto: www.pixabay.com)