Duša ne pozna bolezni, bolečin in strahu. To je produkt zemeljskega življenja.Strah je produkt ega. Ohranjamo ga živega v naših glavah in sčasoma se zažre v naše telo in dušo. Postane del nas, postane mi. Na Zemlji ne dedujemo bolezni, marveč vzorce. Kdo od staršev nima v sebi strahu pred preživetjem, strahu pred pomanjkanjem, strahu pred izgubo? Vse to so vzorci, ki jih podedujemo, s katerimi odraščamo in katere predelujemo.
Moderna družba živi in je odvisna od krivde in strahu. Bolj smo prestrašeni, bolj smo vodljivi. »Ne vtikaj prstov v vtičnico, ker te bo streslo!«, »Ne gugaj se previsoko, ker boš padel!«, »Niti ne razmišljaj o medicini, ker je pretežak faks zate!«, »Ne divjaj po cesti, ker se boš zaletel!«, »Ne ugovarjaj starejšim!«, »Ti še dober dan nisi rekla življenju!« »Joj, ta obleka te naredi debelo. Daj poskusi eno drugo!«, … Celo življenje nas okolica opominja kaj lahko in česa ne smemo, kaj je prav in kaj ni. Glave imamo prepolne s sto in enim pravilom. Strah nas je novih korakov v življenju, sprememb. Bojimo se biti to, kar smo. Raje ugajamo in izpolnjujemo pričakovanja okolice. Samo en primer. Nekdo je ravnokar dekletu obrazložil, da nikoli ne bo model, ker ima preveč kilogramov. Pričakujejo se mere 90-60-90. Roko na srce, ne poznam niti ene punce, ki bi ustrezala tem merilom. Ženske smo pod konstantno presijo, da nismo dovolj dobre, dovolj lepe, dovolj suhe. Ste to, kar ste. Začnite se imeti rade, takšne kot ste! Ne bodite to, kar od vas pričakuje okolica. Ne zatrite sebe, zaradi strahu pred nesprejetjem.
Znajdemo se trepetajoči pred zaprtimi vrati. Groza nas je tistega, kar čaka na drugi strani. Ne bi raje morda najprej odprli vrat, pokukali kaj je na drugi strani in se potem odločili kako naprej? Prestrašeni ljudje so sužnji kontrole, sužnji pravil, reda, discipline. Ljudje, ki ne upajo stopiti iz varne škatlice v neznano. Kontrolirano življenje, je življenje v strahu, kar pa ni nikakršno življenje. Bolj vas bo strah nečesa, prej se vam bo ta strah uresničil. Negativno privlači negativno. Bojazen pred nečim ali nekom vas prisili, da si v glavi naredite negativne scenarije, ki še zdaleč niso realni. Spustite samodestruktivne misli. Pomislite kje vse bi bili, kaj vse bi počeli, kaj vse bi imeli, če vas ne bi bilo strah.
Življenje je prekratko, da bi se še naprej udajali strahu. Odkrijte kaj so vaših bojazni. Na list papirja napišite česa vse se bojite. Bodite iskreni. Soočili se boste s svojimi najglobljimi strahovi. Ko končate z napisanim, list sežgete in strahove predate Univerzumu. Pot do izvornega strahu je lahko trnova in boleča, a je vredna vsake kapljice potu. Se še vedno sprašujete kdo ste in zakaj ste si izbrali to življenje? Vaša duša ima vse odgovore. Morda je čas, da se pogovorite z njo. Več informacij najdete na moji spletni strani www.dotikonostranstva.si pod Duša odgovarja.
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
(Foto: http://pixabay.com )