Pred osmimi leti sem kupila čudovito domačijo, spečo lepotico, katere arhitektura sega v leto 1910. Lokacija je idilična umirjena vasica s prijetnimi domačini, kjer je še prisotna povezanost in dobra volja med sosedi. Moji načrti, da domačijo obudim iz dolgoletnega spanja ni dobil priložnosti, saj me je življenje odpeljalo v drugo smer. Pred petimi leti pa sem se odločila za prodajo zemljišča, a kaj hitro sem ugotovila, da vsa zadeva ne gre v pravo smer.
Objavljeni oglasi so sicer privabili veliko zanimanja in ogledov, vsi, ki so prišli na ogled jim je bila domačija namreč zelo všeč, a vendar nikakor ni prišlo do prodaje. Kar nekaj dogovorov je splavalo po vodi. Med njimi tudi dogovor zelo navdušenega kupca iz Bruslja s katerim sva bila tik pred podpisom pogodbe. Čudežno, kljub nakazani ari, je poniknil.
Ves čas sem se tako spraševala kaj neki se dogaja, da domačije ne morem prodati. Je zemlišče res zakleto?
Žalostno zgodbo o preteklosti domačije sem nekoliko poznala, saj sem nekoč živela v neposredni bližini, pa vendar sem prave skrivnosti začela odkrivat šele po nakupu. Pripovedovanje sosedov, naključnih prišlekov in mimoidočih so bila vedno skrivnostna. Slišala sem veliko najrazličnejših zgodb; domačija je prekleta, začarana, v njej sigurno straši. Pripovedovanja o prekletstvu, čarovniji, duhovih, ki naj bi strašili so se vedno znova vračala. Prav tako pa je bilo zaradi tega kar nekaj sosedov, ki niso želeli prestopit praga hiše in si ogledat notranjosti. Zemljišče mora biti prekleto!
Veliko sem razmišljala kako bi domačijo očistila. Brala sem knige, raziskovala po internetu, prebirala razne zgodbe o prisotnosti duš umrlih in razno razih vražah kako se tega znebiti, očistiti. Tudi sama sem kdaj pa kdaj pokadila prostore in prižgala svečko, pa vendar neke spremembe ni bilo. In je bilo že prav tako, saj sicer ne bi naletela na tvojo spletno stran Urška.
Nikoli ne bom pozabila tistega jutra kako sem z mešanimi občutki pričakovala tvoj prihod. Prišla si nasmejana in umirjena tako kot znaš biti samo ti in ta umirjenost je objela tudi mene. Ko sva se sprehodili skozi prostore, ki si jih pokadila z žajbljem je bilo tvoje pripovedovanje naravnost neverjetno in hkrati tako resnično. Ne da bi karkoli vedela o domačiji in ljudeh, ki so živeli tu, si mi povedala stvari, ki sem jih poznala že iz časov, ko sem živela kot otrok v neposredni bližini, povedla si stvari, ki so jih pripovedovali sosedje in povedala si stvari, ki jih ni mogel vedet nihče od nas, pa je bilo vseeno moč vedeti, da je vse povezano z zgodovino tu živečih in teh prostorov. Sporočilo duše, ki se ni mogla poslovit od domačije je bilo takrat zame zanimivo. Prav tako pa tudi vse informacije, ki si mi jih posredovala. Sedaj, ko sem domačijo prodala vem, da je bilo sporočilo duše ključnega pomena. Predano sporočilo je bilo pomembno za dušo, ki se je po tolikih letih lahko poslovila in zame, ki sem kmalu po tem našla pravega kupca in kar je še posebej zanimivo je to, da so načrti družine glede obnove domačije do potankosti enaki mojim sanjam izpred osmih let, ko sem jo kupila. Ja in tudi to je potrditev sporočila duše, ki si mi ga predala.
Prebrala sem en komentar pod tvojim člankom na temo energijskega čiščenja prostorov, ki se je glasil; »Čiščenje prostorov? A to pride s sesalcem in vse posesa hahaha«. Jaz lahko povem le, da je tudi v sarkastičnem komentarju nekaj resnice. Tebi Urška uspe počistiti in spraviti v red stvari, ki jih naši najnovejši in najdražji sesalci ne morejo. »Posesaš« energije, ki nas ovirajo in jih pošlješ tam kamor spadajo. Tako je bilo tudi v mojem primeru in domačija, ki sem jo neuspešno prodajala pet let je bila uspešno prodana že v pol leta po energijskem čiščenju.
Želim si, da bi vsi, ki imate podobne težave začutili, da je potrebno včasih narediti tudi kaj takšnega, kar ne razumemo najbolj, pa vendar vemo, da obstaja in da nam je lahko v veliko pomoč. Urška, naj bo HVALA tista iskrena beseda, ki pove kako vesela sem za vse, kar si naredila zame in hvala, da z nami deliš svoj dar!
Anica
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva