Življenjsko poslanstvo se razlikuje od človeka do človeka. Niti eno ni enako drugemu. Družbena pričakovanja so velikokrat težko dosegljiva. Ko si enkrat star trideset let se od tebe pričakuje, da si v resni zvezi, po možnosti odseljen od doma, z dobro službo, še boljšo plačo, varčevalnim računom, z otrokom in psom v pesjaku.
Pritiski so hudi. Kaj je prav in kaj je družbeno sprejemljivo poslušamo že od malih nog. Naposlušamo se stavkov kot so: »Z leti ne boš nič mlajša!«, »Biološka ura ti tik taka!«, »Že dolgo sta skupaj. Kaj ne mislita imeti otrok?«, »Jaz bi imela vnuke!«, »Vse tvoje prijateljice imajo otroke, samo ti ne.« V pisarni sem mnogokrat poslušala življenjske zgodbe prizadetih in objokanih žensk, ki so mi zaupale svoje bolečine in strahove. Družbena merila in pravila uničujejo življenja.
Takoj obsodimo, da nekdo nima otrok. Ne pomislimo, da morda eden od partnerjev ne more imeti otrok. Na kraj pameti nam ne pade, da se morda že leta in leta trudita zanosit preko umetne oploditve, a neuspešno. Ženska je lahko otroka izgubila med nosečnostjo in tega ni razglašala na veliki zvon. Konec koncev, morda si ona/on ali oba, otrok ne želita. Ni poslanstvo vseh, da so starši. Nekateri življenje posvetijo karieri, drugi prioriteto najdejo v živalih, tretji v pomoči soljudem. Podobni pritiski se vršijo tudi pri starših, ki imajo edince in edinke. Zakaj bi moral imeti dva otroka ali kopico njih? To je odločitev vsakega posameznika. Vsekakor bi rada dodala sledeče. Če se v tem trenutku odločate za otroka, se odločite zanj iz sebe, ne zaradi babičine želje po pravnuku, ne zaradi upanja, da bosta s partnerjem na ta način rešila zvezo in še najmanj pa, ker tako diktira svet. Ženske, poslušajte svoje telo. Kakorkoli se boste odločile, bo to prava odločitev za vas! To je vse kar šteje!
Bodimo obzirnejši in prihranimo sodbe. Nikoli ne vemo kaj se skriva v ozadju. Ne poznamo preteklosti in zgodb ljudi. Premislimo dvakrat, preden bomo naslednjič izustili kakšen nespameten komentar in prizadeli že tako strta srca.
Živi in pusti živeti!
Medij Urška Puš → Dotik onstranstva
(Foto: www.pixabay.com)