Zavrtimo čas nazaj, v dobo praljudi, v čas ko so ljudje živeli z naravo in se zavedali njene danosti.
Lahko pa se postavimo v sedanji čas, čas plemen, ki še vedno živijo z naravo. Kaj je skupnega vsem tem ljudem, plemenom in nam civiliziranim ljudem. Odgovor je preprost: prav nič, če odmislimo, da živimo na skupnem planetu in imamo enako dedno zasnovo. Predstavljajte si na eni strani Tarzana in na drugi strani Norega profesorja v debeli verziji iz znanega filma. Tarzan je atlet, poganja se z veje na vejo, skače, se ruva, plava… Nori profesor pa očitno namenja čas bolj sedentarnim aktivnostim, umskemu treningu, hrani in pijači, kar se kaže na njegovi obilni in okorni postavi. To primerjavo sem dala z namenom in v opomin današnjemu času, t.j. času kurative, kjer za preventivo ni časa. Ko zbolimo, pa skušamo na silo in na hitro vse spremeniti. Začnemo telovaditi, se pravilno prehranjevati in od vsega hudega napora zapademo v še večji stres, kot smo itak že. Se predamo obupu in depresiji, pojemo celo vrečko čipsa in celo banjico sladoleda in se smilimo samim sebi, ker nam ni uspelo v enemu mesecu izgubiti 5 kilogramov, ampak smo jih pridelali dodatnih pet.
Kaj pa Tarzan, kdo je pravzaprav to?
Je celostno, maksimalno in optimalno telesno razvit. Je pravi atlet, brez odvečne maščobe, gibek, hiter, močan, vzdržljiv, skratka pravi predstavnik plemena, ki zna preživeti v naravi. Nekatera plemena podobna Tarzanu še vedno obstajajo. Preživljajo se večinoma z rastlinsko hrano in kar je najpomembneje ne poznajo tehnologije. Če želijo priti iz ene točke v drugo, tečejo ali hodijo, se plazijo med drevjem, skačejo čez potok. Torej so na točki, ko jih tehnologija še ni okužila. So na točki, kjer smo bili v pradavnini mi vsi.
Naše telo je narejeno za gibanje, to dokazujejo vse tetive, ki jih imamo v telesu. Tetive nam omogočajo prožnost, eleganco, nežnost, mehkobo pri teku, skakanju, poskakovanju,…
Ste pomislili, da nimajo vse živali dane sposobnosti teka, skakanja?
To so prašički, krave, šimpanzi, ker nimajo ahilove tetive. Ste pomislili, da smo točno taki kot smo, ustvarjeni z namenom oz. smo skozi evolucijo in iz preživetvenih nagonov postali to kar smo sedaj-homo sapiensi, s točno določeno anatomijo, fiziologijo in morfologijo? Ta anatomija nam je omogočila, da smo preživeli, da smo bili sposobni preživeti homo erektuse, ki so bili robustnejši, močnejši, hitrejši. Poglejmo zajca. Zajec, v nasprotju z drugimi živalmi nima nobenega obrambnega orožja. Nima rogov, kopit, krempljev. Pri zajcih gre za hitrost, ali urno zbežijo ali so žrtev. Toda zajcu točno to uspe. Zakaj, ker ima anatomijo trebušne votline in pljuč takšno, da mu omogoča natančno 45 sekund več časa, da vzdrži maksimalno hitrost in pobegne pred lisico ali psom.
Torej gre za to, da je naše telo ustvarjeno za tek, toda ne za šprint. Nismo tigri, gepardi, antilope. Smo pa maratonci, vzdržljivci, kar nam omogočajo prožne tetive v nogah. Gre za izkoristek elastične energije. Ko elastiko napneš, le-ta shrani energijo in jo vrne, ko jo izpustiš. Ko nogo iztegneš, se tetiva raztegne in ko noga zamahne nazaj to energijo dobiš nazaj. Mi homo sapiensi smo tudi edini sesalci na svetu, ki se hladimo s potenjem. Termoregulacijski sistem dlakavih živali je vezan na pljuča. Pes in drugi kosmatinci se hladijo tako, da imajo odprt gobec. Ljudje pa smo s svojimi milijoni žlez znojnic edinstven primer zračno hlajenega motorja. Gepard na primer teče 40km/h, toda ko njegova telesna temperatura doseže 40 st, se mora ustaviti ali pa bi poginil. Toda ne ljudje.
Žal pa ljudje ne živimo več z naravo, ampak se ji pogosto upiramo, se je branimo, bojimo, ji ne zaupamo. Domače se počutimo za štirimi stenami, na območju dveh kvadratnih metrov, z računalnikom in mobitelom ob sebi. Žalostno, toda resnično. Bolezni današnjega časa izvirajo iz prehoda aktivnega, divjega, preživetvenega nagona v popolnoma pasiven, stresen, s strahom pred poškodbami prežet čas. Živimo v času Norih profesorjev! Ne pustimo se, vsaj nekateri protestirajmo! Pa ne s panoji in psovkami, ampak z lastnim zgledom, t.j. z gibanjem in rekreacijo. Predajmo štafeto Tarzanov mlajši generaciji.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi
Foto: Pixabay.com