Ali je ljubezen čustvo, nagon ali kaj drugega?
O tem se seveda razpravlja že nekaj tisoč let. Pa dajmo še mi danes. Ker ljubezen je povsod okoli nas. Jo kaj čutite, ljubezen? Tudi do sebe? In se spravite ven, na zrak?
Za večino ljudi danes pomeni ljubezen čustvo, za starodavne filozofe pa je bila ljubezen opredeljena kot zveza. Aristotel je rekel že v tretjem stoletju pred našim štetjem, da je ljubezen sestavljena iz ene duše, ki živi v dveh telesih. Poetično.
Kar se sama včasih sprašujem je, ali ljubezen kar je ali pa je to res nekakšna posebna oblika socialne medsebojne odvisnosti. Nekoga lahko ljubimo, ne da bi zato dobili to ljubezen vrnjeno. Vsi smo verjetno že bili kdaj nesrečno zaljubljeni. Nori smo bili na neko osebo, ki tega ni vedela, ker ji nismo upali ali znali povedati, kaj šele pokazati, ali pa je vedela, pa nas ni marala. Težko trdim, da je ljubezen vedno enako močna na obeh straneh. Ker ljubezen je odločitev, ki se oblikuje nekje v nas, da bomo svoje življenje in čas delili še z neko drugo osebo, do katere čutimo nežna in strastna čustva. In se za njo opredelimo.
Kar sama slišim pogosto pri svojem svetovalnem delu je, da pari pozabijo to svojo ljubezen negovati. Menda je nekoč bila, sedaj pa ne vejo, kaj občutijo ob ženi ali možu. Pa za to ni potrebno, da so to stari pari, ki so že marsikaj dali čez. Vem za mlade čudovite ljudi, ki bo letu ali dveh nore ljubezni, oziroma bolje rečeno zaljubljenosti ne čutijo več strasti in ljubezni do partnerja in hočejo stran. Vzrok: menili so, da je samo po sebi dovolj, da so bili zaljubljeni. In preskoka iz zaljubljenosti v ljubezen kot bolj stalno in ne toliko volatilno čustvo niso naredili. Sedaj boli. Ker ne vesta ne kako ne kam ne s kom ne kdaj. Le skupaj več ne moreta biti. Ste bili tudi vi kdaj v podobni situaciji?
Poslušam, da se par ima rad. Pa da naj bi to bilo dovolj, da sta skupaj. Res mi Slovenci menda ločimo pojma »imeti rad« in »nekoga ljubiti«. Ker Američani v svojih popularnih filmih pač rečejo »I love you«. Kaj je sopomenka tega izraza ljubezni v naši, slovenski verziji? Verjetno ta, da nekoga ljubiš. Torej, zakaj se večina parov ima le rada? Je to navajenost, rutina, deljenje stroškov, skupna skrb za otroke, podpiranje v različnih življenjskih odločitvah in podobno? Ali je to nekaj, kar pač tako je? In se sprašujejo pari, da se ne čutijo več, ne želijo si več bližine eden drugega, strasti ni, seksajo zelo redko, če sploh, ker jima do tega ni več, sok strasti je zbledel.
Kaj pa pričakujeta dve osebi, da se bo kar naenkrat nekaj spremenilo in se bo ljubezen obudila in strast povrnila? Sama od sebe se zagotovo ne bo. Je potrebno se za takšno spremembo odločiti in nekaj vložiti. Se truditi. Ljubiti se. Delati dobro za partnerja, ker tako delamo dobro tudi za sebe. In partner se bo trudil delati dobro za vas, kar pomeni, da s tem tudi za sebe. In tako se šele začne proces ponovnega zagona Ljubezni. Kot najvišjega in najbolj trdnega lepila. Se boste potrudili? Sama sem vam s svojimi nasveti seveda vedno na voljo…
Melita Kuhar , univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica