Mojim dragim strankam med srečanji vedno povem, da je seks nekaj najboljšega na svetu, pa me običajno na začetku zelo debelo gledajo. Kaj mislite zakaj?
Namreč, eno od standardnih vprašanj paru je vedno seveda tudi glede spolnosti, saj trdim, da je spolnost eden temeljev komunikacije in če postelja ne škripa redno oziroma par izpove, da je tudi na tem področju ogromno problemov, vem, da je njuna zveza na resni preizkušnji.
Seveda boste porekli, da ne morem v takšni meri poudariti pomembnosti zdrave in osrečujoče spolnosti, ker da naj bi partnerski odnos bil mnogo več od tega. Seveda je odnos sestavljen iz ljubezni, rutine, navad, spoštovanja, odvisnosti od odnosa (običajno v obliki nezdravih odnosov), pomembna sestavina tega pa je tudi spolnost. Upam, da se vsi strinjate.
Ko se spustimo malce globlje v tuhtanje, zakaj jima ni več do seksa, kdaj se je to začelo, kako se to izkazuje, se vedno odtujevanje od skupne postelje sovpada z odtujevanjem obeh partnerjev od mize, od skupnih problemov, od bežanja brez reševanjem in komuniciranjem glede nakopičenih očitkov, zamer, samoumevnosti in brezizhodnosti. In ker je postelja pomemben rekvizit zdravega partnerskega odnosa, je tudi posledično seks področje, ki je med bolj prizadetimi.
Tako moški kot ženska z naravnega fiziološkega vidika imata potrebe po seksu izražene v dokaj enaki meri. Seveda je od vzgoje, kulturnih pritiskov, vzorcev iz primarne družine odvisno koliko bosta pogumna in si znala in želela izkazovati ljubezen, strast in privrženost eden drugemu (tudi) skozi odlično spolno življenje.
Kar se zelo pogosto dogaja je fenomen, da eden ali drugi v paru odreka svoje poželenje v smislu kaznovanja. Mislim, da prav vsakdo od nas ve, o čem pišem kajne?
Ženska pravi: kaj mu bom dala zvečer, če ni otroka peljal pravočasno v vrtec, zamudil je domov pa še iz pomivalnega stroja ni pospravil posode.
Moški pravi: zakaj bi jo zvečer poseksal, če je bila cel dan tečna, z ničemer zadovoljna in je kar naprej nekaj godrnjala…tega ne rabim.
Ok, to je malce grobo ampak resnično. Seveda bo vsak par tudi pristavil, da moramo razumeti, da sta oba zelo utrujena, služba zahteva svoje, otroci se ne nehajo upirati in kričati, stanovanje je razmetano, čaka na kupe gospodinjskih opravil in ne nazadnje, ko je dneva konec, naj bi še skakala eden po drugem? Ni šans! Ni časa! Ni volje! Boli nas glava!
Toliko o tem, kako hitro se par zaplete v nevidno zanko pozabe, nehata negovati eden drugega in njuno ljubezen ter medsebojni spoštljiv odnos.
Potopita se v vsakdanjo rutino, ki ju ubija, a ne vesta kako iz nje. Ker pa vsak človek potrebuje tudi spremembo, sprostitev in potrditev s strani sočloveka, ki naj bi bil partner, se sčasoma prikradejo možnosti skoka čez plot, ki se lahko zelo hitro tudi realizira.
Ste se zamislili?
No, mnogi pari se streznijo iz letargične vsakodnevne partnerske rutine, ko dobijo priznanje partnerja ali ga sami odkrijejo, da je prišlo do prevare in se začnejo spraševati »zakaj« ter predvsem »kako naprej«. To pa je snov za novo branje.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
Foto: www.Pixabay.com