UVOD: TRMA
Današnji osr(e)ček bo malček daljši. Toliko, kolikor je nedelja krajša od drugih dni v tednu 🙂 Lepa stran nedelje je, da ji sledi ponedeljek, dan, ko se vse skupaj nekako začenja na novo. Naj bo tudi današnji osreček začetek nove odločitve. Da ne boste več zapravljali svojega časa in energije po nepotrebnem. Posvečamo ga enemu izmed osrednjih otročjih vedenjskih vzorcev, ki nam vladajo in nam škodujejo, dokler čustveno ne dozorimo. Izkoristite prihajajoče poletno-dopustniško-počitniško obdobje za to, da se posvetite transformaciji tega vzorca, ki ga povsem upravičeno imenujemo NEZDRAVA trma. Zaradi nje marsikdo med nami ima občutek, da je izčrpan in stoji na mestu, hkrati pa gre za vzorec, ki s seboj vleče še celo četo nezdravih vzorcev, zaradi katerih trpi naše dobro počutje in zaradi katerih je, če že ne kratkoročno, zagotovo dolgoročno ogroženo naše zdravje.
Trma raste na istem drevesu, na katerem uspevajo tudi potrpežljivost, vztrajnost, odločnost ali kljubovanje slabim navadam, če se dotaknemo le nekaj njenih zdravih, pozitivnih sorodnic, ki so nam v življenju v konstruktivno oporo. Obstaja pa tudi že omenjena nezdrava trma, ki živi v glavi, a raste iz potlačenih emocijah. Prav nič nam ni v pomoč pri ohranjanju našega pravega, pristnega dostojanstva, vkodiranega v prstnem odtisu. Pravimo ji trmoglavost in je najbolj trmasta oblika nezdrave trme.
IZZIV: “PRAVI”
Poglejmo si od blizu najbolj razširjeno obliko trmoglavosti, globoko zasidrani v psihi osebe, ki nenehno in mrzlično išče “pravo ljubezen.” V emocionalni podzavesti ta vzorec zakriva bolečino pred zavrnitvijo in/ali jezo zaradi morebitne izgube, zavestno-racionalno pa kraljuje v glavi lastnika kot trmasto prepričanje, da “tokrat gre pa res za tistega pravega”. Ne glede na to, ali ima sveže pečeni zaljubljenec/zaljubljenka za seboj že kar nekaj takih “pravih” (ki so jo ravnokar razočarali), ali pa je že nekaj časa “samska”, se skoraj od prve minute poznanstva počuti in vede do objekta svoje ljubezni kot da sta že v partnerskem razmerju Čeprav sta se komaj da spoznala, komajda je eden od njiju izdahnil vprašanje “Kaj si pa ti po horoskopu” in sta si komaj izmenjala telefonske številke, gospa ali gospod Trmoglavec že izbira zavese za njuno skupno spalnico. Opazovalcem in ostalim vpletenim v teh zgodbah je povsem jasno, da iz tega srečanja ne bo nič več kot le avantura ali bežno prijateljstvo, lastnik trmoglavosti pa še vedno vztraja, da gre za “pravega, idealnega”. Zaslepljenost take osebe že s samo idejo o pravem partnerstvu ji preprečuje, da bi spregledala in uzrla zares pravega, trmoglavost pa to zaslepljenost le še bolj poglablja.
NEKAJ MESECEV KASNEJE
Res je. Ta vzorec je nekako bolj prisoten v psihi ženske populacije, je pa tudi čedalje več moških, ki niso imuni na ta pojav. Pa vendar bom nadaljevala s pisanjem kot da nagovarjam le ženske, oziroma eno samo.
Minilo je že kar veliko časa od kar sta z objektom svoje ljubezni in oboževanja nazadnje bila skupaj, ane? Od kar sta se imela lepo in si dobila tisti nori občutek, da si srečala svojo drugo polovico. Edini motor, ki poganja komunikacijo med vama in pripelje do redkih srečanj si TI. Tvoj “partner” je vmes že neštetokrat flirtal z drugimi, se v javnosti kazal še z drugimi bejbami, morda se je celo že zaročil, ti pa še vedno čakaš in upaš, da se z njegove strani “zgodi nekaj konkretnega”, kar te bo utrdilo v prepričanju, da je samo on in nihče drug kot on tisti pravi! (Tukaj se le nasmehni. Ne obsojaj se, če se ti to še vedno dogaja. Saj veš, kaj smo se naučili v namigu št. 3? Kazalec leve roke: “Napake so moje najboljše prijateljice. Iz njih se učim.”)
3,2,1 – pojdiva naprej. Priznaj, kolikokrat se ti je zgodilo sledeče:
Duša in srce ti mirno, ljubeče ter jasno in glasno prišepetavata: “Pojdi naprej, tukaj nimaš več kaj iskati! Imej se rad(a), vse lekcije si osvojil(a), zaman zapravljaš svoj čas in energijo!”, a stotinko sekunde za tem trma v glavi še bolj trmasto zdeklamira, po domače kar zadiktira: “Ne smeš odnehati, moraš zmagati! Ljubezen vedno zmaga!” S takimi ukazi trma glavo še bolj polni z iluzijo, da je prava ljubezen adrenalin. Čeprav globoko v sebi veš, da ni. Prava ljubezen iz nas ne dela sužnjev navad in čustev, ki nas zgolj izčrpujejo; ne postavlja nas v vlogo žrtve, ki ji je usojeno trpljenje; iz nas ne dela odvisnikov od vsega, kar je v povezavi z “ljubljeno” osebo.
Globoko v sebi dobro veš, da objektu tvoje “ljubezni” ne pomeniš dovolj, da bi se s tabo podal v resno razmerje, ampak tvoja glava vedno znova najde izgovor, da mu daš “še eno priložnost”. Ne upaš si priznati, da si tistemu na drugi strani brega le luknja v času in prostoru, ki jo, tako kot praznino v svojem egu, polni z zadovoljstvom, ker si ti vedno pri roki. Kajti, ti si vedno pripravljena prilagoditi svoj čas in prostor obveznostim ter potrebam drugega. Saj to je brezpogojna ljubezen, vendar! Misliš si “Pač! Zaposlen je. Si bo že vzel čas za naju. Samo dobiti se morava, da se pogovoriva in vse bo potem v najlepšem redu. Kot v pravljici. Nihče se ne more upreti moji močni ljubezni, samo v živo se morava zagledati in bo tako kot prvič. Tole občasno klepetanje po fejsu in esemesih je brez veze. Pogovor v živo bo vse rešil. Končno bo, po enem letu ali dveh spregledal, da sem najboljša možna izbira.” In životariš naprej z navado (da ne rečem odvisnostjo), ki ti pohrustlja večino ur v dnevu, ki bi jih sicer lahko posvetila sebi, svojim interesom, svoji rasti. Raje zapravljaš ure in ure za to, da preveriš, ali je prebral tvoje sporočilo; ali je že odgovoril na esemes; ali je kaj novega objavil na fejsu; spremeniš se v FBI detektiva, ki podrobno preučuje profile vseh, ki komentirajo objave tvoje edine in prave “ljubezni”. Bog ne daj, da bi slučajno česa zamudila. Tebi osebno se sicer večina njegovih objav zdi nezanimivih in neokusnih, najraje jim ne bi sledila. Ampak če bi si to priznala, bi izgubila pregled in kontrolo nad virtualnim življenjem svoje ljubljene osebe, s tem pa tudi priložnost, da končno ujameš tisto pravo skrito sporočilo, ki je v objavah med vrsticami namenjeno le tebi! Analiziraš besedo za besedo, da v njej odkriješ pravi pomen, saj zagotovo ni mislil tako kot je izrečeno ali zapisano. Se bosta že pogovorila, ko si bo končno vzel čas za vaju. V to si globoko prepričana, zato pa namenjaš toliko pozornosti vsemu temu! Pa tudi tuhtanju, kaj vse bi še lahko naredila, da mu pokažeš in dokažeš, kako si sposobna in vredna brezpogojne ljubezni. Ko že skoraj končno spregledaš, da si tej osebi rezervna, zaprta luknjica na frulici, se spet pojavi trmasto, neomajno upanje, da se edini razlog, ki preprečuje, da nista že pred oltarjem, skriva le v njegovi ljubki trmoglavosti in ne v ravnodušnosti do tebe. No, ja! Pogosto se zgodi, da je to delno res, ampak, če bi čakala na uradno priznanje, da on vendarle goji do tebe zrelo ljubezen z resnimi nameni, se lahko načakaš še nekaj prejšnjih in bodočih življenj. Zato raje kar sama odrasti in poskrbi za to, da svoj čas in energijo porabiš za svoje življenje in ne za životarjenje, v katerem pobiraš navidezne drobtinice sreče.
NAMIG KOT MOŽNA REŠITEV
Če ste v zgornjih vrsticah prepoznali svoj vedenjski vzorec ali vzorec svojega bližnjega, vam bo morda prav prišel pričujoči namig. Ko vas trma naslednjič spet povleče v zapravljanje svojega življenja z navadami, ki vam srkajo življenjsko radost si recite: “3,2,1 – grem naprej!” in naredite sledeče:
Predstavljajte si, da vam je na voljo samo še današnji dan in vprašajte se, ali bi ga res radi zapravili kot marioneta, ki čaka, da jo nekdo opazi, ji vdihne življenje, ji da vrednost in jo premakne?
1. Postavite levo dlan na popek, pokrijte jo z desno, pozorno opazujte svoje počasno dihanje in si počasi petkrat ponovite: ŽIVLJENJE JE LEPO IN JAZ SEM GLAVNI LIK V SVOJEM ŽIVLJENJU.
2. Počasi premaknite desno roko in jo postavite na srce, levo dlan pa še vedno imejte položeno na popku. Sedemkrat si ponovite: nebo IN zemlja; dan IN noč; sonce IN luna; da IN ne;
3. Na desno roko, ki jo imate položeno na srcu, zdaj položite levo dlan in devetkrat ponovite: TRMA MOJA, RADA TE IMAM IN ZATO ČUTIM, KAKO SI UTRUJENA. POJDI NA POČITNICE ZA NEKAJ TEDNOV.
Če se boste zapisanega namiga res držali, boste čez nekaj tednov opazili, da boste imeli na voljo veliko več časa in energije za sebe. Zamenjajte očala skozi katera gledate na ljubezen in skozi nova očala uzrite tisto res pr(a)vo: do samega sebe. Če pa se trmoglavost še kdaj oglasi, vzemite to le kot njeno javljanje z razglednico ali esemesom iz nekega letovišča. Le zato, da ne pozabite čisto nanjo. Če pa je vaša trmoglavost že pregloboko zakoreninjena in noče nikamor, se za njeno preobrazbo v strpno ljubezen do sebe le obrnite na mestno Osrečevalnico.