1. Pitje med jedjo. Med jedjo ni priporočljivo piti, ker s tem redčimo prebavne encime in se posledično hrana težje prebavlja. Izjema je vino, ki je zelo energetska in hranilna pijača in jo zato obravnavam kot hrano. Vendar imam v mislih kozarec vina in ne en liter. Pijte vsaj 15 minut ali še bolje pol ure pred jedjo, tako boste potešili žejo ali pa ugotovili, da niste bili lačni temveč samo žejni. Tudi vsaj pol ure po jedi ni dobro piti zaradi enakih razlogov.
2. Po kosilu gremo počivat. Kosilo je najbolj kaloričen obrok v celem dnevu. Vendar, če se takoj po kosilu uležete ali počivate (sedite), bo organizem začel s pomočjo hormonov (insulin glukagon, leptin, kortizol) energijo, ki jo dobi s hrano pretvarjati v maščobne zaloge. Najprej se bodo napolnile glikogenske rezerve v mišicah in jetrih potem pa se bodo začele kopičiti zaloge maščob. Da preprečimo anabolizem hrane, moramo iti na sprehod, po opravkih, kar pomeni razgradnjo ali katabolizem hrane v toploto in celično porabo. Ni pa priporočljiva intenzivna športna vadba, ker vam bo slabo.
3. Manj pojem bolj bom shujšal/a. Če želite shujšati, potem ni recept v stradanju. Že za normalno delo v službi in opravljanje običajnih stvari, kot je gospodinjenje, delo na vrtu, se zahteva od našega telesa določen napor in porabo določene količine kalorij. Tudi če nič ne delate oz. mirujete, porabljate energijo (bazalni metabolizem). Možgani, organi, mišice porabljajo ogromno kalorij, da normalno delujejo. Mišična masa, je najbolj odgovorna za bazalni metabolizem. Prav zato je pri hujšanju pomembno ohranjati mišično maso (gibanje, ukvarjanje s športom), ki je največji porabnik energije. Uživanje premajhne količine hrane upočasni metabolizem, saj telo zaradi šoka začne skladiščiti energijo, poleg tega se zmanjša količina mišičnega tkiva, bazalni metabolizem pa se zmanjša tudi za 15 odstotkov.
4. Neuravnoteženost obrokov. Velikokrat kdo reče, da je pojedel solato in makarone s paradižnikovo omako. Temu obroku primanjkujejo beljakovine, ki so ključni del uravnoteženega obroka poleg ogljikovih hidratov in vlaknin. Če bi bil na solati fižol ali v omaki meso/riba/stročnice, bi bil obrok uravnotežen in tudi veliko bolj nasiten. Tako pa je oseba po eni ali dveh urah neuravnoteženega obroka lačna in poseže največkrat ponovno po ogljikovih hidratih, verjetno po čem sladkem. Sladkor nam ponovno dvigne inzulin, ki pa spet hitro pade. To nihanje sladkorja v krvi je zelo nezdravo in vodi v številne bolezni predvsem diabetes tipa 2 in debelost.
5. Obrnjena piramida. Zelo pogost scenarij običajnega smrtnika pri prehranjevanju je takšen: zjutraj kava; v službi dopoldan kakšen piškot, sadje, čokolatin, jogurt, žemlja; za kosilo solata, sendvič ali pa nič; doma sestradan poje stoje karkoli mu pade pod roko, skuha večerjo ali pa naroči pico/kitajsko; po večerji na fotelju poje še kakšen piškot, čokolado. Torej, razvidno je, da bolj ko se bližate koncu dneva ali večeru več pojeste. Telo je sprva stradalo, ker niste nič jedli ali pa samo sladkor. Nato ste organizem nabasali in ga preobremenili z ogromno količino kalorij v kratkem času in za povrh tik pred spanjem, ko naj bi se telo že počasi umirjalo in regeneriralo. To je šok za telo in najboljši recept za hitro pridobivanje maščobnega tkiva. Če želite normalno delovati in po možnosti izgubiti nekaj odvečne teže, potem si zjutraj vzemite čas za zajtrk- jejte kot kralj, za kosilo kot kmet in za večerjo kot berač. Vmes pa dodajte eno ali dve sadni/zelenjavni malici.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi
Foto: piaxabay.com