Raziskave nas prepričujejo, da skoraj trideset odstotkov žensk ne doživi orgazma ob spolnem odnosu s partnerjem. Pa razmišljam o tem podatku in moram priznati, da me je prav to vzpodbudilo, da kakšno napišem na to temo kot ženska, ki ve, kako se občuti orgazem, ki zna v njem uživati in ki si ga zna tudi sama prirediti.
Namreč, neke druge »strokovne« raziskave sporočajo, da je zelo majhen odstotek sodelujočih žensk, ki se nikoli niso same zadovoljevale.
Namreč, vedeti je treba, da se večina žensk zna sama zadovoljiti. Zakaj?
# Ker jih ni sram pred partnerjem.
# Ker točno vedo, kje in kako pritisniti, božati in se pripeljati do vrhunca.
# Ker si je možno hitro opraviti orgazmičen ognjemet, tako rekoč povsod.
# Dovolj je, da se ženska sama pri sebi zaveda, da se želi zadovoljiti in se tudi zna.
Zelo pogosto pa se dogaja prav nasprotno – ko ženska spozna in se odloči za partnerstvo, kar nekako pozabi na svoje užitke in prevečkrat jemlje za normalno zelo žalostno dejstvo, da je na primer dragi soprog ali partner ne zna ali ne more zadovoljiti skozi celotno trajanje zveze. Posameznica to tolerira, v zvezi se rodijo otroci, misli si, da tako pač je tudi drugje, obenem pa hrepeni po tem, da bi bila zadovoljena do konca tudi v spolnosti.
Takšni zakoni so v veliki nevarnosti, da bo ženska tista, ki bo ob prvem prepovedanem grozdju, to je drugem moškemu, ki jo bo pripeljal do vrhunca, pustila za seboj dolgoletno neosrečujočo zvezo in pripadla nekomu, ki zna pritisniti točno tam, kjer je najslajše.
Zgoraj napisano izhaja iz zelo pogostih primerov, s katerimi se ukvarjam v Svetovalnici. Dragi moji, vse prepogosto pozabljamo, da je seks nekaj najlepšega; nekaj, kar nam je Mati Narava dala, z namenom, da se imamo lepo, polno, nekaj, kar ni namenjeno le razmnoževanju.
Dejstvo je, da v tistih razmerjih, kjer škripa na spolnem področju, zelo škipa in cvili tudi na vseh ostalih področjih partnerske komunikacije, zaupanja, zvestobe, ljubosumja in občutka manjvrednosti.
Ni več daleč trenutek tveganja, ki bo povzročil razpad staromodnega in cerkvenega razumevanja, da ženskam občutki vrhuncev niso potrebni, saj bi se zgolj razvadile (!). Vsaka izmed nas, ki ve, kako je občutiti prvinski orgazem, pretres in tisto »majhno smrt«, bo stopila v bran njegovemu veličanstvu Orgazmu.
Torej, kako naprej?
Predlagam, da se pari tudi na področju seksa odkrito pogovorijo, ali jim odgovarja način ljubljenja in izvajanja spolne prakse, kot je potekala do sedaj. Bodite odkriti in si priznajte, da bi radi spremembe, kakšno drugačno pozo, več odkritosti in več izkazane strasti in poželenja, tako z ene kot z druge strani, povejte na glas, da si želite ljubkovanja na drugačen način, mogoče s kakšnim pripomočkom, jezičkom, pogledom, ki te strese…mnogo je še izzivov, ki so pred odkritosrčnimi pari.
Vse napisano v zgornjem odstavku velja tako za moškega kot žensko, saj vem, da so tudi moški tisti, ki se mnogokrat čutijo v spolnosti opeharjene in izkoriščane s strani ženske na način, ki ne nudi nikomur veselja in zadovoljstva.
No, več o moških in orgazmih pa kdaj drugič, kajti o prehitrem izlivu, ki nas ženske zelo živcira, bom pisala v prihodnjem prispevku. Do naslednjega branja!
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica