V naši ljubi Sloveniji velja že mnoga stoletja tradicija, da se vsa praznovanja in pomembni dogodki obeležijo tudi z nazdravljanjem, pri tem seveda vedno z alkoholom.
Saj poznate tisto: »kaj, a ti boš pa nazdravila samo s sokom??!!«
Torej je alkohol sprejemljiva oblika ‘zadevanja’. Če spijemo ob kosilu ali večerji kozarček vina, pravijo zdravniki, da je to koristno za kri in da ne more preveč škoditi, pa tudi tradicija tako veleva.A kaj ko mnogi ne ostanejo le pri enemu ali največ dveh kozarčkih. Opijejo se na polno, mnoge zavore znotraj človekove psihe odpadejo in posameznik se razgali. Saj vemo, alkohol deluje kot faktor sproščanja, dovoli ti vse tisto, kar nikoli ne bi naredil v treznem stanju.
Vsakdo izmed nas ima v sebe potlačene vsebine, ki se jih ne zaveda, a vplivajo na njegove odločitve, reakcije in prepričanja. Te potlačene vsebine so sestavljene iz bolečine, krivic, nesprejetosti, jeze, neodločnosti in kar je še podobnih težkih občutij. Kapljica alkohola preveč odpre vrata v to Pandorino skrinjico groze in terorja in človek se lahko v nekaj sekundah spremeni v podivjano zver. Prepričana sem, da je vsakdo izmed vas že doživel soočanja s pijano osebo, ki je govorila nekaj, kar ni imelo ne repa ne glave, ki je zahtevala nemogoče stvari ali pa je postala oblastna in nasilna. Sicer povsem kulturen in prijeten človek pod vplivom prevelike doze alkohola postane neprijeten in nemogoč težak.
Seveda poznamo tudi posameznike, ki se pod vplivom alkohola vedejo kot prijazni in ubogljivi mucki ter hitro izginejo v posteljo, da se čim prej streznijo. A teh je žal zelo malo.
Bolj pogoste so moreče zgodbe, ki jih beremo v črni kroniki ali jih poslušam za zidovi Svetovalnice, ko ljudje govorijo o neizmerni bolečini bivanja ob človeku, ki zlorablja alkohol ter se pod njegovim vplivom spremeni v povsem drugo, nemogočo in zlobno osebo.
Otroci s strahom poslušajo kako oče vtika ključ v ključavnico vhodnih vrat, ker že po načinu vtikanja ključa vedo, do katere mere se oče vrača opit domov in v grozi čakajo, da se bo spravil na mamo, na njo kričal, jo zmerjal, jo oklofutal za dober večer in zahteval da zbudi otroke sredi noči ter še njih zmerjal in se neprimerno vedel do okamenelih otrok, ki si niti dihati ne upajo, saj ne vedo, kakšna malenkost lahko sproži neskončno nasilje pijanega očeta.
Ali pa zgodbe otrok, ko so čakali vsak večer na mamo, ki se je pijana privlekla, smrdeča na alkohol ter ni bila sposobna skrbeti za otroke, ki so morali na silo zelo hitro postati odrasli, da so lahko poskrbeli sami za sebe.
Žal je v večini primerov tako, da je vstop v zono nasilja zelo hiter, ker alkohol zbriše tisti tanko mejo med dovoljenim vedenjem ter med posameznikovo notranjo bolečino, ki preko alkohola butne ven in ogrozi celotno okolico.
Ker sta jeza in agresija pri Slovencih nekakšna tabuja, pod vplivom alkohola prav to dvoje najbolj vzkipi in pijanec si da v alkoholnem stanju duška za vse notranje bolečine, jezo in poraze ter vse to prevali na ljudi okoli sebe. Običajno je rezultat v veliki stopnji nasilja nad družinskimi člani.
Potem se človek strezni, mu je žal, obljublja družini, da se to, namreč nasilje in neprimerno obnašanje nikoli več ne bo zgodilo, da res ne ve, kaj se je zgodilo in da priseže, da nikoli več. No, pa te obljube držijo do naslednjega dne ali tedna, ko se vsa grozna zgodba pijanosti in nasilja spet ponovi, pa ponovijo se spet prazne obljube in tako v krog.
Družinski člani sprva verjamejo tem obljubam, ki so hitro prelomljene. Ob tem se čutijo izdane, prevarane in ogrožene, saj kmalu ugotovijo, da se v vsaki pijanosti celoten repertoar groze ponovi. Tudi vse zahteve in prošnje družinskih članov ne zaležejo, saj je odvisnost od alkohola premagala vse zdrave vsebine posameznika, ki razmišlja le o tem, kdaj se lahko spet napije. Tako delujejo seveda vse odvisnosti.
In dokler pijanec ne pade na trda in mrzla tla, ko ga partner ali partnerka zapusti (kar je dokaj redko, saj partnerji veliko krat so-kreirajo patološki odnos), ko ga otroci prezirajo in sovražijo ter pobegnejo od doma prvo sekundo, ko lahko, bo pač imel na prvem mestu alkohol.
Nekateri se ob izgubi bližnjih, službe, prijateljev osvestijo, kaj jim je povzročil alkohol, mnogi pač ne. Žrtve alkoholiziranih staršev so na žalost otroci, ki vzorce bolečine, nasilja in zlorabe prenesejo običajno naprej v svoja partnerstva.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com)