Moški in ženske smo enakopravni. No, tako nekako naj bi veljalo v naših geografskih širinah in dolžinah. Statistično imajo moški še vedno bolje plačane službe in zelo majhen delež žensk zaseda sedež v nadzornih svetih slovenskih podjetij. Ženska je večinoma še vedno vpeta v večji delež gospodinjskega dela, ko pride iz službe domov. Pogosto tudi zato, da je po hiši čim prej pospravljeno in skuhano, četudi slovenski moški prizadevno znajo in hočejo tudi kuhati in opravljati gospodinjska opravila.
O tem se tudi pogosto pogovarjam z mojimi dragimi strankami. Nekje sem zasledila, da slovenski moški v povprečju največ pomagajo doma od vseh EU moških. Ni jim problem skrbeti za mularijo, iti po špezo v trgovino, natankati ženin avto, posesati cel dom in napolniti pralni stroj. Da o pedantnem zlaganju posode v pomivalni stroj niti ne govorim.
Veliko parov zasluži recimo da približno enako. Če zbereta vsak svoj prihodek in z njim skupno in dogovorno razpolagata, se zmanjša možnost izvira nesporazumov in partnerskih zamer. A finančno polje je stvar katere od prihodnjih razmišljanj.
Danes bom malce več napisala o tem, kaj se dogaja v partnerski dinamiki, ko ženska prinese domov občutno več denarja.
Kar nekaj parov poznam, kjer je ženska finančno mnogo bolj močna in se tega tudi zaveda. Večina finančnih bremen je na njej, kar ji ne predstavlja problema, ker so njeni finančni viri dovolj močni. A pojavlja se velik problem v partnerstvu. Kakorkoli se njihovi moški »delajo«, da jih večja finančna trdnost partnerk ne boli, se v njihovem vedenju odraža občutek manjvrednosti in nizke samozavesti, ki se navzven manifestira v prikritih manipulacijah, nezadovoljstvu z vsem kar ženska naredi ali pač ne, v tem, da jo obtožujejo prevelike delovne vneme in podobnih zavistnih mehanizmov, ki prikrito razbijajo zvezo in ljubezen.
Vsi ti pari se imajo radi. Žal je to premalo za skladno skupno življenje. Ona se počuti izkoriščano. Zdi se ji, da vsi stroški, tudi tisti, ki so zgolj njegovi, visijo na njeni denarnici. Ko jo mož vpraša, ali bi mu plačala zavarovanje za njegov avto, je jezna in se seveda spričkata, ker mu ona očita, da ne zna ravnati z denarjem, on pa njej, da ima itak (pre)več denarja in da naj ga rešuje s svojimi mnogo večjimi finančnimi sredstvi. Ali pa druga dama, ki postaja vedno bolj ogorčena in jezna, ker jo partner ignorira vsakokrat, ko domov prinese novico o večjem zaslužku podjetja, katerega lastnica je. Pa ji na začetku sploh ni bilo jasno, kaj se mu dogaja. Namesto, da bi z njo delil njen uspeh, z njo ni govoril. Po nekaj letih ji je le uspelo izvrtati, da je ljubosumen na njene uspehe, sam pa je uradnik, ki preklada papirje. Ga boli in zavida poslovne in finančne sposobnosti svoji ženski, sam pa se ob njej počuti ničvrednega, ponižanega in odveč.
Dinamika para, v katerem bi denar tradicionalno moral nositi domov bolj moški kot ženska, je vedno napet. Predvsem pa je izvor mnogih prepirov, ki se običajno začnejo na drugem polju partnerstva, ko se kregata na primer zato, ker on že dva tedna ni prinesel iz trgovine ničesar za v hladilnik in vse stroške nakupa živeža nosi ona. Ko v hladilniku ni tistega, kar bi on jedel, napade ženo, da ni prinesla nič domov. Seveda tega, da on ni bil v trgovini s svojim denarjem, ne omenja, le njo napade. A za temi njegovimi očitki v našem primeru ždi prikrito in boleče vedenje, da nima dovolj denarja, da bi družino lahko obdal z finančno varnostjo, pa četudi je to vsebina hladilnika. In tako se zelo hitro bliža razpad partnerstva, če se ne pomenita glede pravil igre v primeru, ko je ženska bolj premožna in poslovno sposobna. Z zdravo in ljubečo komunikacijo se tudi tak trd oreh stre.
Melita Kuhar , univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com)