Aleksandra Kocmut, svetovalka in empatoterapevtka

Kdo je Aleksandra

Zelo rada fotografiram, zlasti naravo. Rada tudi ustvarjam, recimo voščilnice. Od nekdaj me zelo zanima vesolje, v odraslosti me je začela pritegovati tudi skrivnostna nedoumljivost kvantne mehanike, ki se v določenih segmentih poklaplja s psihološkimi in duhovnimi nauki. Obožujem naravo, zlasti morje. In obožujem kristale, ki jih uporabljam kot lastno podporo in tudi pri delu s strankami.

Ukvarjam pa se tudi z branjem raznovrstnih kart, ki nam pomagajo pri delu na sebi. Troje karte sem izdelala tudi sama: Male rusalije (s katerimi nase pogledamo s pomočjo arhetipov), Tukaj sem (36 kartic za delo z notranjim otrokom, ki jim pripadajo tudi zvočni posnetki z odgovori) in Zelike za dotike, ki nam pomagajo s štirih vidikov (ego oz. um, zavedanje, ljubezen, duša). 

Moje poslanstvo

Vrsto let sem menila, da je moje poslanstvo jezik, slovenščina, ki je še vedno moja ljubezen. Želela sem postati učiteljica, a je tik pred zdajci življenje vrglo nekaj »bomb« in se to ni zgodilo. Takrat sem to dojemala kot največjo tragedijo in se vrsto let spopadala z občutkom, da sem si uničila življenje. Preteči je moralo precej časa, v katerem sem se morala naučiti ogromno (pa ne tega, kar učijo na šolah in univerzah), da sem ob pogledu nazaj doumela, da se je zgodilo točno tako, kot je bilo namenjeno in kot je bilo zame prav. Ker nisem šla učit, ampak sem postala lektorica, sem službeno prebrala ogromno takih knjig, ki jih sicer ne bi, in se iz njih ogromno naučila. Življenje me je učilo po svoje in tako je moja pot zavila tudi k več psihoterapevtkam in drugim terapevtkam, nazadnje pa me pripeljala tudi do duhovnih znanj, ki so me že več let prej klicala – tudi z besedili, ki sem jih dobivala v prevajanje in lektoriranje. 

Na neki način sem danes »učiteljica« v (zame) najlepšem pomenu te besede: ljudem, ki si to resnično želijo, predajam pomembna znanja, jim pomagam, jih spremljam na njihovi poti in na lastne oči vidim, kako se ob vsem tem spreminjajo in kako se jim spreminja življenje. Na boljše, seveda. Obenem sem konstantna »učenka«, saj se zavedam, da se lahko prav vsak od nas uči od prav vsakega od nas.

Ljudem pomagam

Najprej s pogovorom, v katerem se izrazijo, v katerem so slišani in sočuteni. Nato pogovor nadgrajujemo z različnimi metodami (meditacija, empatoterapija, reiki, igra vlog …), ki so prilagojene posamezniku, saj smo si zelo različni, in ko delaš z ljudmi, je temelj dobrega dela to, da se uglasiš z vsako stranko posebej in ji ponudiš tisto, kar takrat zmore sprejeti. To je včasih kar izziv, kajti telo pripoveduje zgodbe, ki jih razum morda še ni zmožen slišati oz. sprejeti, pa čeprav so resnične.

V skriti skupini na Facebooku pa poteka pomoč ljudem, ki so (bili) ujeti v toksične odnose in jih bodisi še ne zmorejo zapustiti bodisi so jih zapustili, vendar potrebujejo na svoji nadaljnji poti pomoč, podporo, sprejemanje ter orodja, s katerimi si lahko pomagajo iz stisk in strahov prestopiti v svetlobo, ljubezen in moč. Poleg Programa samookrepitve v skupini objavljamo akutne nasvete, zoome z raznovrstnimi terapevti in strokovnjaki, srečujemo pa se tudi v živo in na delavnicah sinergično »premikamo gore«, širimo zavest, celimo rane ter se povezujemo v sprejemanju, pripadnosti in zavezništvu.

Moj življenjski moto:

Vse, kar se zgodi, se prav zgodi.

V skupino Vrtnice sem se vpisala, ker v življenju nisem bila več srečna ne glede na to, kaj sem naredila. Bila sem zmedena, žalostna in izgubljena. Jaz kot oseba, kot mama, kot partnerka, kot prijateljica in kot hčerka. V Vrtnicah sem se spoznala s Programom samookrepitve ter s podporo pri razumevanju sebe in sveta – in končno stopila na pot celjenja sebe. Tako se zdaj dosti bolje razumem, razumem tudi, zakaj je prišlo do tega, da sem bila tako nesrečna. Uspelo mi je začeti postavljati meje in izstopati iz toksičnih odnosov. Z Aleksandro in člani moje skupine se čutim povezano – so varna skupnost, kjer se me razume, ne obsoja in se verjame vame. Stike imam z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje, in to mi neizmerno pomaga. Cenim tudi, da imam lahko svoj tempo: posnetki, vprašanja in odgovori so vedno na voljo. Program sam je zasnovan, da ob podpori najbolj pomembne osebe v svojem življenju – sebe – pridete do odgovorov, zakaj ste, kjer ste, in kako se od tod premakniti. Seveda pa je z vami in ob vas skupina ljudi, ki se je istočasno in iz zelo podobnih razlogov podala na to pot. Tako da po njej ne hodite sami, če tega ne želite. Priporočam vsem, ki čutite, da vaše življenje ni »v vaših rokah«, ki se počutite odvisne od drugih in njihovih mnenj, vsem, ki ste v odnosih s toksično osebo, ki od vas jemlje več, kot lahko daste, in vsem, ki bi radi zaživeli svoje življenje tako, kot bi moralo biti – pristno – in taki, kot ste vi zares – popolni v svoji nepopolnosti. Če ste na to pripravljeni, si le privoščite to izkušnjo in se okrepite dovolj, da lahko izstopite iz podivjanega vrtiljaka toksičnih odnosov in najdete svoj mir.

Vrtnica Manica