Armenda Haliti: Psihoterapija Aurea Media

Sem Armenda Haliti, zakonska in družinska terapevtka – stažistka, https://aureamedia.si.

Sem tudi pravnica, predavateljica, mladinska inštruktorica in sodelujem na predavanjih študijskega programa Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Veliko izkušenj z otroki in mladostniki pa sem nabirala že kot prostovoljka in animatorka v letovanjih za otroke iz socialno ogroženih družin, učiteljica plesa predšolskih in šoloobveznih otrok, mladinska inštruktorica in nazadnje tudi osnovnošolska učiteljica slovenščine za učence priseljence.

Veseli me samo življenje in njegova umetnost, v kateri se razvajam skozi glasbo, ples, ustvarjanje, in naravo. Obožujem potovanja in tuje jezike. Sicer sem vedoželjna, zato tudi v prostem času posegam po knjigah, ki spadajo k delu z ljudmi, vendar se trudim odklop posvetiti predvsem ozaveščanju, da je delo terapevtke le en izmed delčkov, ki me sestavljajo.

Moje poslanstvo je vsekakor psihoterapija in pomoč ljudem pri samospoznavanju ter snovanju globljih, bolj zdravih odnosov. Aktivna sem bila tudi na področjih, ki na prvi pogled niso imela opraviti s terapijami, pa vendar sem v svoje delo vselej vnašala razumevanje, empatijo ter željo po rasti in razvoju. Trenutno poleg individualnih, partnerskih oz. zakonskih in družinskih terapij, izvajam tudi delavnice/predavanja na temo osebnostne rasti, je pa še kar nekaj področij delovanja, ki se odpirajo.

Moja pot

Všeč mi je angleški rek ”Walk the talk”, ki preprosto povzame integriranje modrosti, ki bi jo želeli predajati svetu navzven. Do tega, kjer sem danes, me je pripeljala lastna izkušnja samospoznavanja, na terapiji in izven, kjer sem ugotovila, da sem se pravzaprav vse življenje pripravljala na to poslanstvo, vedno sem se namreč znašla v vlogah mediatorja, zaupne osebe ali nekoga, ki pomaga najti smisel.

Verjamem, da sem pravo študirala zaradi iskanja pravice v svetu, pa tudi detektivske žilice je ta študij zadovoljeval. Potem pa sem skozi čas, v praksi in na sodiščih, ugotovila, da bi v tem delu stagnirala, sebe izgubila v sistemu in potencial bi ostal neizkoriščen.

Pri psihoterapiji je rast zagotovljena, niti ena ura ni enaka naslednji, pisarna se spremeni v vesolje neskončnih možnosti in srce je polno. Je delo, kjer je vsak klient drugačen in edinstven, zato imam tudi jaz možnost vsakič znova spoznati še en delček sebe. Je delo, ki pomaga prebuditi notranjo moč in opremiti posameznika, da bo skozi neizogibne spremembe v življenju šel stabilno in z vero vase.

Moje delo

Terapije opravljam po modelu, ki ga je razvil dr. Christian Gostečnik, model relacijske družinske terapije, ki posameznika razume kot odnosno bitje, ki v družini, kot sistemu, igra pomembno vlogo in raziskuje, kako je ta vloga vplivala na njegov razvoj identitete ter nadaljnje udejanjanje v odnosih. Če v svetu ne bi imeli reflektivnih površin, v odsevu katerih se vidimo, nikoli ne bi vedeli, kako izgledamo. Enako gledam tudi na notranjost, ki jo ljudje nosimo in se zrcali v naših odnosih. Bolj kot smo v stiku z njo, lažje življenje živimo, bolj smo zadovoljni in mirni, prevzamemo namreč nadzor nad tistim, kar lahko.

Odločiti se za terapijo je že samo po sebi velik dosežek, za katerega je lahko posameznik zelo ponosen nase, saj je pripravljen pogledati vase, kar ni samoumevno in ”dano” vsakomur. Pomembno je, da vé, da je to povsem prostovoljen proces, ki ga lahko kadarkoli prekine. Najlepše pri psihoterapiji je, da se nanjo ni potrebno pripravljati, saj je to znanost o nezavednem, zato na terapijah povsem intuitivno pristanemo točno tam, kjer je še nerazrešeno, nerazumljeno, boleče … Klient se mora ob terapevtu počutiti varno, kjer se, med drugim, (vsaj zavedno) ne ukvarja s tem, ali ga bo prizadel, obremenil oz. izgubil dostojanstvo s svojo zgodbo; tako kot naj bi tudi otrok bil varen in vedno dobrodošel pri svoji mami, z vsem, kar je.

Moj življenjski moto:

Načeloma sem velika ljubiteljica citatov, ki v maksime poetično zajamejo svoje bistvo, me pa v življenju vodi moto As within, so without, ki govori o notranjem in zunanjem kozmosu, ki morata biti vselej v ravnovesju in je analogno uporaben vedno in vsepovsod.