Damjan Kumer: Gnothi – manualna terapija in masaže

Sem človek, moški in oče; manualni ter kraniosakralni terapevt in maser. Gibanje v naravi mi je v veselje, prav tako pa tudi delo z ljudmi, ki iščejo rešitev za svoje tegobe in so se zato pripravljeni prepustiti mojim rokam. Vsakodnevno pa si vzamem tudi čas za jogo, ki mi je dejansko spremenila življenje, tako da v bistvu ljubim to življenje.
Rad imam naravo, tako pohajanje po hribih kot plavanje v morju ali jezerih. Tudi druženje s prijatelji ob duhovitostih so mi v veselje, čeprav mi ni težko kdaj biti tudi povsem sam. Mislim, da dejansko človeka izoblikujejo ljudje, ki jih srečaš ter knjige, ki jih prebereš. Izpostavil bi program Inner Engineering v okviru Fundacije Isha, ki človeku pomaga priti do orodij, s katerimi si dejansko polepša življenje, ne glede na preizkušnje, skozi katere gre. S temi orodji se nauči iskati rešitve in obenem sprejemati, da življenje včasih pač ne gre tako, kot si je zamislil. Učiš se videti stvari take kot so in iščeš nove rešitve.

Ukvarjam se z manualno terapijo in masažo.

Kraniosakralno terapijo namreč sam dojemam kot eno od vej manualne terapije, ki pa je širši pojem. Pri svojem delu uporabljam širši nabor predvsem manualnih tehnik, katere so potrebne za odpravo specifičnih tegob, zaradi katerih me stranke poiščejo. Stranke pa bi v grobem razvrstil v tri skupine: take, ki iščejo prijetno sprostitev; take, ki imajo „svežo“ ali pa že dlje trajajočo težavo z gibalnim aparatom ter tretje, ki imajo drugačne dolgotrajnejše težave (od glavobolov, težav s prebavo, dihanjem, nesproščenostjo, nespečnostjo,…)

Največ ljudi me kontaktira zaradi mišično skeletnih težav, npr. bolečin v križu, vratu, v rokah ali nogah. Nekateri tovrstni primeri so kar hitro rešljivi ob ciljnem ukrepanju, drugi pa potrebujejo več časa in tretmajev. Rekel bi, da moderni življenski slog z dolgotrajnim sedenjem pred zasloni ali s sklonjenim pogledom v telefon kaže rezultate…

Kot manualni terapevt poskušam na vsako težavo gledati širše, torej me ne zanima samo slika stanja, kot ga vidim pred seboj, temveč tudi zgodovina poteka. Zgodovina poškodb, bolezni ter kirurških posegov je vsekakor lahko pomemben faktor pri doprinosu k trenutnemu stanju. Kot tudi življenski slog osebe s težavo.

Pri mojem delu se mi najbolj pomembno zdi: kot prvo, varnost. Nekatere tegobe zahtevajo hitro ukrepanje in zdravniško pomoč, torej zanje maserji in podobni terapevti nismo pravi naslov. Pomembna je odprta komunikacija, da se izognemo nepotrebnim zapletom. Ta komunikacija je stvar dveh, ki v njej sodelujeta, torej mene in stranke. Tretje osebe so iz nje izključene, vsaj z moje strani. Sicer pa je zelo pomembno tudi to, da stranki pomagam ozavestiti dejstvo, da si sama lahko veliko pomaga. Ne le lahko, pogosto celo mora v proces izboljšave dati svoj vložek, sicer ne bo trajnega rezultata. Tu imam v mislih npr. to, da se stranka nauči nekaterih preprostih vaj in jih začne redno izvajati. Ni potrebno veliko, če najdeva prave vaje; 10 minut zjutraj in po možnosti še zvečer lahko veliko pomaga. To in pa da ozavesti slabe navade ter jih postopno nadomesti z novimi. Takih strank, ki to razumejo in se trudijo sem še posebej vesel.

Moja ponudba zajema:

Kot rečeno, kraniosakralno terapijo razumem kot del manualne terapije. Kraniosakralne tehnike so zelo dragocene pri obravnavi glavobolov, v pomoč pa so tudi ljudem, ki so bili izpostavljeni takšni ali drugačni travmi, ker lahko pomagajo ublažiti povišano aktivnost simpatičnega živčnega sistema. Tudi pri mišično skeletnih težavah so pomembno orodje.
Osredotočajo se na primarni respiratorni sistem človeka. Zelo poenostavljeno bi rekel, da gre tu za nekakšno primarno dihanje telesa, ki poteka zelo subtilno, a ga je z izurjenim dotikom možno zaznati in spremljati. Čutiti ga je mogoče tako na lobanjskih kot obraznih kosteh, v vratu ali trupu ter v okončinah. Osrednji del tega sistema sicer tvorijo lobanjske kosti in križnica, centralni živčni sistem z ovojnicami in likvorjem. Frekvenca in aplitude tega dihanja kažejo na vitalnost sistema. Za človeka s tegobami je značilno, da ima v nekem predelu oslabljeno delovanje tega sistema, torej so amplitude nekje šibkejše, kot bi si želeli. Poiskati je treba razlog za to restrikcijo in ga telesu pomagati odpraviti, da telo lepše in polneje zadiha. S tem pa se okrepi proces izboljševanja stanja, ki je v bistvu vgrajen v temelje delovanja telesa.
Omenim naj še klasično masažo, zaradi katere se nekatere stranke redno vračajo k meni. Človeški dotik je v osnovi nekaj prijetnega in sproščujočega in ima številne pozitivne učinke, tako na počutje kot zdravje človeka, saj izboljša prekrvavitev mišic in ostalih tkiv, iztisne odpadne presnovne produkte in požene limfo. Na kratko povedano je masaža človeku prijetno sproščujoča in koristna ter človeku vrača občutek povezanosti s sočlovekom.

Učinki mojih terapij:

Pri mišičnih težavah se običajno že med tretmajem znatno zmanjšajo bolečine. Mišična težava se npr. lahko vleče tudi več mesecev, sicer z manjšo intenzivnostjo, a je vendar dovolj moteča, da se je človek naveliča. Marsikak tak primer se dobro odziva na manualne prijeme in izgine v dveh do treh tretmajih, torej v dveh do treh tednih. Težave npr. z glavoboli pa so druga zgodba in zahtevajo več vztrajnosti, tu govorimo o obdobjih od dveh do petih mesecev, pri čemer se frekvenca tretmajev zmanjšuje z enkrat tedensko na dvakrat ali enkrat na mesec proti koncu. Podoben pristop je primeren pri ljudeh s slabo telesno držo, ki morajo vpeljati nove navade in opustiti stare. Ta proces traja nekaj časa. Nekatere stranke pa so se enostavno odločile prihajati npr. redno na dva ali na štiri tedne, ker so spoznale, da jim to koristi in je vredno denarja. Seveda so takšne stranke deležne ugodnih popustov.

Terapije priporočam:

Mladi in stari s takšnimi ali drugačnimi bolečinami v mišicah zaradi preobremenitev ali slabe telesne drže imajo lahko korist od manualne terapije ali masaže, prav tako osebe z nekaterimi vrstami glavobolov, pa ljudje, ki potrebujejo malo sprostitve oz. odklopa po vseh obremenitvah, ki so jih deležni. Omeniti velja tudi osebe z oteženim dihanjem ali pa starostnike, katerim lahko koristi, če jih kdo malo razmiga in z občutkom pregnete na vsake toliko časa; to jim lahko zelo izboljša počutje. Nekaterih prijemov se da tudi naučiti svojce, če so pripravljeni na tak način pomagati svojim starostnikom, kar lahko tako dajalcu kot prejemniku polepša ali olajša življenje. Konec koncev pa bi bil tovrsten tretma vsakemu od nas prijeten in koristen nekajkrat na leto, četudi nas nič ne boli.

Moj življenski moto:

Ne vem, če ga lahko strnem v en stavek. Zavedam se, da je moj čas omejen in da nimam nikakršne garancije, koliko let bom še živel. Obenem pa mi to spoznanje dela življenje lepo in dragoceno. Vredno je živeti in se boriti za tisto, kar ti nekaj pomeni. Boriti se pomeni premagati strah ali utrujenost in se zavzemati za nekaj vrednega, sploh če ima to lahko širšo korist in to tudi, ko nam je morda težko ali odveč. Zatorej morda Kiplingova misel: „Ne boj se in ne sovraži. Oboje vodi v prepad.“
Naredimo si tako ta svet prijaznejši.