dr. Alja Stvarnik: Psihoterapija in psihoterapevtske storitve

Delujem kot zakonska in družinska terapevtka ter trenerka komunikacijskih veščin. Formalno in neformalno pridobljena znanja so vir, iz katerega črpam, da lahko opravljam vloge terapevtke, učiteljice, mame, iz zemljevidov srca pa tkem vezi z ljudmi, ki so mi blizu. Po izobrazbi sem doktorica znanosti iz področja zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka in supervizorka, tudi diplomirana univerzitetna filozofinja, specialistka zakonske in družinske terapije, družinska mediatorka, in delujem v zasebni praksi.

Če bi lahko živela hkrati več kot eno življenje, bi se posvetila umetnosti gibanja. Vendar sem v tem življenju zapisana predvsem znanjem, vezanim na razumevanje odnosov. Čar mojega dela je v tem, da tudi, ko ne delam, delam. Pri opazovanju sebe v odnosih, ali na izobraževanjih, ali ob nedelu, neprestano sestavljam nabor uvidov, ki me nato podpirajo pri delu z ljudmi v odnosih. Še posebej dragocen mi je čas, ki ga lahko preživim s svojo družino, pa naj bo to v brezdelju doma ali na kakšnem vznemirljivem potovanju. In pa narava: poleti morje, jeseni gozd – ta je predvsem zame. Čas, preživet v naravi, v gibanju, v motrenju vsega kar, je, kar smo, me pomirja. Verjamem, da smo ljudje bitja odnosov in da smo lahko celi, le kadar se zavedamo povezanosti in soobstajanju bio-psiho-socio-spiritualne dimenzije svojega obstoja. Kadar nam uspe držati v ravnotežju vse to, takrat lahko delam dobro in sem dobro.

Moje poslanstvo

Primarno sem zakonska in družinska terapevtka, to pomeni, da v varnosti terapevtske pisarne s svojimi znanji spremljam posameznike, posameznike, pare in družine, ki k meni pridejo zaradi določenih težav, s katerimi se v življenju soočajo. Skozi svoje delo si prizadevam pomagati ljudem, da se bolj zavedajo svojih doživljanj, da se jih naučijo ubesediti, opazovati, kako vplivajo na njihovo vedenje in jih spreminjati zato, da so lažje s seboj, z drugim, v svetu.

Specializirala sem delo s pari, s katerimi si prizadevam, da povežem terapevtska znanja in intervencije tako, da partnerja ponovno vzpostavita stik in bližino, kot je realno in v dobro odnosa.

Terapije izvajam po modelu relacijske družinske terapije po dr. Gostečniku (RDT) in na čustva usmerjenem pristopu po dr. Sue Johnson (EFT), v delo pa integriram tudi druga pridobljena znanja iz področja pozitivne in aplikativne psihologije, čuječnosti, raziskovalnega pogovarjanja, kognitivno vedenjske terapije, delom s spremenjenimi stanji zavesti, na telo usmerjenimi terapevtskimi intervencijami in kreativnimi mediji.

Specializacija iz vsebin, vezanih na psihološko spremljanje ob izzivih reproduktivnega duševnega zdravja in neprostovoljnem življenju brez otrok, mi pomaga pri organizaciji terapevtskega dela s posamezniki, posameznicami, pari in skupinami, ki se soočajo z izzivi neprostovoljnega življenja brez otrok – neplodnostjo.

Dobrobit klientov je moja prva skrb in odgovornost. Prizadevam si zagotavljati visok nivo izvajanja storitev, pri čemer mi redna strokovna izobraževanja, izpopolnjevanja in aktivna udeležba na domačih in mednarodnih kongresih in izobraževanjih omogočajo izmenjavo dobre prakse in nadgradnjo strokovnega znanja.

V terapevtsko obravnavo sprejmem posameznike, posameznice, pare in družine, ki se v različnih obdobjih življenja in vsebinah obrnejo name.

Na individualno obravnavo pogosto pridejo posamezniki / posameznice, ki si med drugim želijo:

• obvladati težave pred večjimi življenjskimi izzivi oz. dogodki, kot so: odhod od doma, poroka, prihod otroka, odhod otrok od doma, upokojitev, smrt, izguba službe, bolezen in odločitev za zdravljenje;

• težav v partnerskem odnosu: prepiri, čustvena hladnost odtujenost, nezvestoba, razveza, odločitev zdravljenja neplodnosti, nestrinjanj pri vzgoji in starševstvu;

• spremljanje ob duševnih stiskah: motnje razpoloženja (depresija, manija), tesnobne motnje (anksioznost, napadi panike);

• slabe samopodobe: občutki nesposobnosti, krivde, nemoči, strahu, pomanjkanja samozavesti;

• podpore ob razreševanju osebnih stisk ob novih življenjskih situacijah: zaključevanje šolanja, poroka, odhod od doma, rojstvo otroka, izguba zaposlitve, ločitev, razveza, upokojitev, smrt družinskega člana; nenadna izguba zaposlitve, brezposelnost in kriza identitete;

• razumeti vzorec, po katerem najdejo in zapustijo partnerski odnos in ga spremeniti;

• izžalovati in preboleti izgubo: smrt, ločitev, izgubo bližnjega, izgubo nosečnosti.

• V odnosu odtujila in nista prepričana, če si še želita ostati skupaj;

• Razmišljata o prekinitvi tega odnosa ali o ločitvi;

• Se veliko prepirata in ne najdeta več skupnega jezika;

• Je eden od partnerjev bolj prisoten in pogreša partnerja, se velikokrat počuti v odnosu za vse sam; Se ves čas borita, kdo ima prav in ne najdeta kompromisa;

• Imata težave v spolnosti;

• Je prisotno pretirano ljubosumje, nezaupanje s strani partnerja;

• Ima lahko eden od partnerjev občutek, da partner ni zvest;

• Ima partner intimno razmerje z drugo osebo in bi radi z nekom o tem govorili;

• Imata majhne otroke in ne zmoreta uskladiti vzgojnih pogledov;

• So se otroci odselili in ne najdeta več stika drug z drugim;

• Se soočata z izgubo: je eden od vaju upokojil, zbolel, ostal brez službe in se je vajin odnos spremenil;

• Se soočata z izzivi neplodnosti, ima eden od partnerjev kronično bolezen, ki povzroča težave v odnosu;

• Se ne znata več pogovarjati;

• Se vrtita v začaranem krogu obtoževanj;

• Sta izgubila zanimanje drug za drugega;

• Se ne strinjata glede vzgoje otrok ali druge pomembne teme;

• Se spopadata s posledicami travme;

• Si želita raziti na spoštljiv in odgovoren način …

• se družina sooča s kronično boleznijo družinskega člana;

• že odrasli otroci ne morejo oditi od doma in se osamosvojiti:

• odrasli otroci želijo skomunicirati določene vsebine s staršem ali obema, pa ne znajo, ali zmorejo vzpostaviti z njimi dialoga;

• se porajajo težave v komunikaciji;

• odrasli otroci želijo predelati skupne izkušnje:

• si odrasli otroci pomagajo pri predelavi določenih travmatičnih izkušenj;

• doživljajo stisko ob prelomnem življenjskem dogodku.

Pri delu s pari sem še posebej nagrajena, kadar vidim, da sta se partnerja ponovno povezala, in ob mojem spremljanju naredila korak k sebi, k partnerstvu in v drugih vlogah. Pogosto mi po končanem sodelovanju pišejo, da se mi zahvalijo, podelijo, na kateri točki življenja so, kaj je novega. Še posebej pa se razveselim sporočil in fotografij novorojenčkov, ki so jih povili starši, ki so bili bitke z neplodnostjo, in ob katerih sem bila nek del te poti tudi jaz. Vsak človek, s katerim sodelujem, mi je pomemben, vsak človek šteje, zato zelo cenim pozitivne spremembe in uspehe ter dosežke svojih klientov.

Moj življenjski moto

Po naravi sem optimistka in le redko podvomim v dobro naravo človeka. Verjamem v človekov neizmeren potencial po samozdravljenju in možnosti spreminjanja, če le gre, na bolje!