Za začetek, kdo je Igor?
Sem Igor, potrpežljiv učitelj in neučakan učenec, eden od ustanoviteljev Društva Tolmun, oče, prijatelj, človek in neumoren notranji raziskovalec. Prav raziskovalni nemir me je že v mladosti usmeril na zelo različna področja: borilne veščine, meditacija, joga, šah, ezoterika, magija, parapsihologija, zdravje, osebnostna rast … vse me je privlačilo. Biti učitelj je vloga, ki me je poiskala kar sama od sebe in v tej vlogi sem se takoj počutil kot riba v vodi. Osebno me navdušuje druženje s podobno mislečimi ljudmi, ki znajo misliti s svojo glavo in so odprtega duha. Uživam v sprehodih, v naravi in še bolj v Qigong izvajanjih v naravi, v gorah, kjer se vse energije še bolj čutijo in kjer je učenje tudi bolj učinkovito. Rad imam igrivost, humor in smeh.
Kaj pa je vaš življenjski moto?
»The minute that you’re not learning I believe you’re dead.« Tisti trenutek, ko se ne učiš, verjamem, da si mrtev, tako je rekel Jack Nicholson in nedvomno velja tudi zame. Poučujem druge in sam se še zmeraj učim.
Že vrsto let trenirate sprostilno-meditativne sisteme in borilne veščine. Kaj vas je popeljalo na to pot?
Ko mi je bilo 15 let mi je oče prinesel drobno knjigo o samoobrambi. Bila je v srbohrvaščini in je vsebovala osnove karateja in juda. Začel sem jo navdušeno prebirat in začel vaditi osnovne tehnike kar sam. To je bil prvi začetek. Poleg knjig o borilnih veščinah sem prebiral tudi knjige o jogi, o dihanju, meditaciji, pravzaprav vso ezoterično literaturo in filozofijo Orienta, ki je takrat bila dostopna v Jugoslaviji. Svet neznanega in nevidnega je odpiral mojo vedoželjnost in moje poti.
Povejte nam še malo o vaših začetkih.
Kmalu zatem, ko sem začel vaditi po knjigi o samoobrambi sem ugotovil, da bom na ta način napredoval zelo počasi. Odločil sem se, da potrebujem usposobljenega učitelja in tako sem se leta 1977 vpisal v Karate klub Emona, ki ga je takrat vodil japonski mojster karateja Tokuhisha Takashi, ki je v tistih časih imel najvišjo stopnjo v Jugoslaviji, črni pas 5DAN. Treningi so bili telesno zelo naporni in intenzivni, spomnim se, da se nas je tisto sezono vpisalo v začetne skupine okoli 200 udeležencev, po štirih letih nas je ostalo samo 20. Po nekaj letih treniranja sem začel v klubu poučevati mlajše člane, pozneje sem samostojno začel poučevati samoobrambo. V tistem obdobju sta bila Qigong in Tai Chi dokaj neznana, nihče tega pri nas še ni poučeval, izobraževanje v tujini je bilo zame predrago. Zanimalo me je in iskal sem načine, kako bi se jih vseeno udeležil in tako sem se v začetku leta 1990 udeležil prvega Tai Chi seminarja v Jugoslaviji, kjer so poučevali tudi osnove Qigonga.
Kako so vam borilne veščine spremenile življenje?
Borilne veščine so bile zame način, kako sem s treningom telesa okrepil in ojačal svoj um. Trening karateja me je naredil samozavestnega, odločnega in me naučil ene od najpomembnejših veščin življenja – samodiscipline. Cilj borilnih veščin, kot je karate ni premagati nasprotnika, ki je fizično pred tabo, resničen cilj je premagati notranje sovražnike v sebi, odpraviti svoje slabosti in postati boljša različica samega sebe.
Preden sem začel trenirati karate sem pogosto zboleval za prehladi, imel sem občutljiva pljuča, saj sem kot otrok prebolel kar močno obliko pljučnice. Po treh mesecih rednega treniranja – trikrat tedensko po eno uro – nisem več zboleval, moje zdravje se je vidno okrepilo. Poleg telesnega zdravja sem s treningom borilnih veščin pridobil tudi večjo sposobnost koncentracije, kar mi je bilo v pomoč pozneje pri učenju in študiju.
Živite svoje poslanstvo?
Imam srečo, da je moj hobi postal moja redna zaposlitev. Rad dnevno izvajam in poučujem te veščine, saj so blizu moji naravi. Ja, mislim, da živim svoje poslanstvo.
Bi lahko rekli, da ste zaljubljeni v Qigong, Taijiquan, Neigong, Sheng Zhen, vse to, kar poučujete?
Vse te veščine Orienta so me od nekdaj privlačile, lahko bi celo rekel, da gre za nekakšno nerazumljivo magično privlačnost. Qigong v širokem taoističnem in tradicionalnem višjem nivoju velja za neko obliko kitajske magije, alkimije. Meni so te veščine vedno imele nek skrivnosten pridih in čar: od tega, kako vstopati v svet nevidnih energij, kako na naraven način le s pomočjo posebnega načina uporabe fizičnega telesa in usmerjanja pozornosti, začneš čutiti energijsko telo in kasneje še toliko bolj, ko se ti začnejo odstirati druge bolj subtilne ravni zaznav. Nedvomno gre za močno privlačnost, res.
Kakšna je razlika med Qigongom in Taijiquanom?
Eden izmed mojih učiteljev se je v odgovor na takšno vprašanje rad pošalil, češ da Qigong vadiš bolj za sebe, Taijiquan pa zato, da te drugi lahko občudujejo. Pa šalo na stran! Qigong je matična veščina dela z notranjo energijo, iz katere so se razvile mnoge druge veščine. Taijiquan skrajšano Tai Chi je v osnovi zahtevna borilna veščina, katere samo del se je razširil na zahod kot zvrst gibanja za sprostitev, ki se v obliki forme, obrazca in niza povezanih kretenj, izvaja na počasen in tekoč način. Taijiquan spada med notranje mehkejše kitajske borilne sloge in se lahko izvaja počasi na Qigong način ali z zelo hitrimi gibi kot borilna veščina. Ime Tai Chi se danes uporablja predvsem za tisti del te obsežne veščine, kjer se v premikanju izvaja niz povezanih kretenj v obliki nekakšne koreografije – Tai Chi forme.
Bolj na splošno gledano: Qigong se izvaja bolj na mestu kot določene drže ali počasne kretnje, usklajene z dihanjem in usmerjanjem pozornosti; Tai Chi je bolj zahteven in bolj kompleksen, saj poleg Qigong postavitev in zahtev uporablja tudi gibanje v določene smeri. Vsekakor pa se v sodobnem času oba, tako Qigong kot Tai Chi, uporabljata predvsem za krepitve zdravja, vitalnosti in nima več tistega tršega izvajanja in borilnega namena kot v preteklosti. Tai Chi je v primerjavi z Qigongom vsekakor koordinacijsko bolj zapleten, način izvajanja gibov je isti, vendar se je Tai Chi-ja zaradi premikanja in tekočega povezovanja kretenj bistveno težje naučiti v nekem krajšem času.
Iz praktičnega vidika: Qigonga se praviloma hitreje naučimo, za izvajanje potrebujemo manj prostora, lahko ga vadimo doma ali kjerkoli. Da se naučimo Tai Chi forme, se zahteva veliko več miselne discipline, osredotočenja, potrpežljivosti in vztrajnosti. Obema veščinama je skupno, da s pomočjo telesnih kretenj treniramo um in se pozneje učimo povezovanja uma in telesa na neki višji ravni.
Kaj nam lahko poveste o Qigongu?
Qigong je starodavna veščina, stara veliko več kot 2500 let, čeprav je v preteklosti imela različna imena, se pod imenom Qigong skriva veščina dela z univerzalno življenjsko energijo, na Kitajskem imenovano Qi, na Japonskem Ki, v Indiji prana. Qigong je sistem kultiviranja zdravja, vitalnosti in dolgoživosti. Temelji na tradicionalnih principih kitajske medicine (TKM) in univerzalnih zakonitostih narave (dao). Sestavljajo ga posebne telesne drže, kretnje, sistem dihanja, določene masažne tehnike, mirujoča ali gibalna meditacija in gibanje z usmerjeno pozornostjo. Je veščina krepitve zdravja, ki jo praktično lahko izvaja vsak ne glede na starost ali fizično pripravljenost, saj se izvaja na lahkoten in počasen način. V Qigongu uporabljamo energijo, ki je v našem telesu in energijo iz okolice, da odpravljamo neravnovesja, ki so odgovorna za nastanek nekih težav ali bolezni. Najbolj pomembna komponenta Qigong-a je načrtno usmerjanje pozornosti na določene dele telesa za samozdravljenje ali za spodbujanje notranjih procesov. Najvišja oblika Qigonga je Nei Gong, kar v prevodu pomeni notranje urjenje. Gre za bolj napredno, meditativno obliko Qigonga, za katero je značilno, da se energijski procesi izvajajo skoraj brez uporabe gibanja.
Glavni namen Qigonga?
Vzpostaviti in okrepiti nemoten pretok življenjske energije, za katero pri nas najpogosteje uporabljamo izraz bioenergija. Qi se v nas pretaka po mreži energijskih kanalov, ki se strokovno imenujejo – meridiani. Če Qi teče brez zastojev po energijski mreži, smo praviloma zdravi, in obratno, ko Qi zastaja, zbolimo, oziroma se pojavijo težave. Preveč mirovanja in sedenja je najpogostejši razlog za blokade v sistemu energijskih poti. Na praktični ravni je prvi korak Qigonga je odpiranje teh poti, sledi mu potiskanje in izločanje zastale, škodljive energije, in nato zbiranje sveže energije iz okolice (iz narave) ter še zadnji korak: razporejanje in transformiranje energije. Ti štirje koraki so glavni namen izvajanja Qigonga.
Izvajate tudi Qigong tečaje in delavnice. Kako in kje poteka učenje?
V okviru društva Tolmun poučujem Qigong že skoraj trideset let, večinoma poučujem sam, občasno mi priskoči na pomoč še kdo od treh učiteljev našega društva. Čez celo leto organiziramo celoletne tečaje ali občasne delavnice. V eni uri izvajamo približno 80% Qigong oblik, ostalo je Tai chi. Pri nas učimo krajše oblike Tai Chi-ja, saj se ga da lažje naučiti in se hitreje začuti energijski pretok. Naša Tai Chi in Qigong šola se imenuje Šola notranje moči in harmonije, kar kaže na to, da pri poučevanju dajemo poudarek na kvaliteto izvajanja, na občutenje in razvoj notranje energije. Delujemo online in v živo. Urniki in dogodki so objavljeni na naši spletni strani: www.taichi-sola.si/.
Bralke zagotovo zanima, kakšen vpliv ima taka vadba na naše telo?
Posebnost Qigonga je, da na vadbo lahko pridemo utrujeni in v stresu, na koncu vadbe pa odidemo sproščeni in spočiti. Ključno pri Qigongu je, da z vadbo energije ne trošimo, temveč zbiramo in tako krepimo naše energijske rezerve, kar je temelj za čvrsto zdravje. Vadba Qigonga poleg tega okrepi noge, vidno popravi telesno držo, izboljša ravnotežje, poveča vitalno kapaciteto pljuč, ojača cirkulacijo. Pomemben pozitiven učinek na zdravje izhaja iz vaj za vzdrževanje fleksibilnosti hrbtenice, ki je ključna za energijsko pretočnost. Poudariti je potrebno, da je Qigong energijska vadba in ne samo zgolj premikanje telesa. Qigong ima veliko notranjih komponent, ki jih je potrebno poznati in uporabljati pri izvajanju. Brez poznavanja teh komponent se Qigonga ne da naučiti zgolj z opazovanjem kretenj. V Qigongu velja, da je okoli 60% do 80 % očem nevidnega. Samo preko pravilnega izvajanja postavitev in gibov zberemo več energije, kot smo jo porabili za samo izvajanje vaje, kar se kaže neposredno na koncu: smo bolj spočiti, počutimo se lahkotno, sproščeno, prijetni. Preko teh znanj in številnih izvajanj tudi naše gibanje in delovanje v vsakdanjem življenju postane tudi bolj ekonomično, saj smo se naučili opazovati in zaznavati sebe, svoje telo, čute in lahko v vsakdanjem delovanju odvzamemo nepotrebne napetosti.
Koliko časa moramo obiskovati vadbo in koliko vaditi, da se bo poznalo na našem počutju?
To je zelo individualno in je na vprašanje nadvse težko odgovoriti. Nedvomno se je na začetku potrebno seznaniti in naučiti osnovne principe Qigong izvajanja. Pri tem je potrebno Qigong izvajati redno, vsak dan, vsak drugi dan ali najmanj 2x tedensko po eno uro. Na ta način si telo nove gibe zapomni. Na splošno velja, da za zdravega človeka zadostuje 20-30 minut vadbe na dan, za tistega, ki ima načeto zdravje, je potrebno vsaj eno uro vadbe dnevno. Vsakodnevna redna vadba daje rezultate že po enem mesecu, vse kar je manj od tega pa podaljšuje čas, v katerem se kaže bolj viden napredek.
Ali je vadba primerna za vse starostne skupine?
Starostnih omejitev za Qigong skoraj ni. Tudi otroci, stari vsaj 5 – 6 let, se lahko skozi igro učijo Qigonga. Omejitve na gor praktično ni, saj Qigong na Kitajskem velja za vadbo stoletnikov. Povprečna starost praktikanta Qigonga v Evropi se giblje približno od 25 do 80 let. Vsak, ki je toliko zdrav, da lahko stoji ali vsaj sedi in ima toliko jasen um, da se zaveda, kaj počne, lahko vadi Qigong.
Komu ga še posebej priporočate?
Oblike, ki jih izvajamo pri nas, so najbolj primerne z odrasle po 40.letu starosti. Primerne so tako za hiperaktivne kot za starejše, oslabele, s poškodbami, saj zdravilne oblike Qigonga stabilno vzdržujejo cirkulacijo krvi, živčni sistem in kvalitetno raven življenjske energije. K nam pride kar veliko takih, ki so se poškodovali pri aktivnih športih ali takih, ki jim je padla raven energije (zaradi nenehnih stresov, preobremenjenosti, bolezni, kroničnih težav. Qigong je prvovrsten sistem preventive pred obolevanjem, preprečuje depresivna stanja, je metoda, ki krepi telesno kot tudi duševno zdravje. Qigong se priporoča tudi vsem športnikom kot metoda za optimiziranje kvalitete gibov.
Qigong je torej več kot le vadba. Ima kakšne podobnosti z jogo ali morda kakšno drugo telesno vadbo?
Qigong je energijska vadba in ne splošna telovadba, ker s premikanjem telesa želimo sprožiti energijski pretok, spodbuditi zbiranje in razporejanje vitalne energije. Seveda, zgodi se tudi krepitev mišic, tetiv, gibljivost hrbtenice, a to je posledica pretočnosti. V tem pogledu je Qigong podoben jogi, ki je tudi zvrst energijske vadbe, vendar je način izvajanja na telesni ravni drugačen. Večina Qigong oblik je manj fizično zahtevnih in je zato bolj primeren za širši krog ljudi. Qigong uporablja počasne, sproščujoče gibe, ki se ponavljajo, da se doseže ustrezen ritem, ki ga sočasno spremlja ustrezen ritem dihanja in z usmerjeno pozornostjo se sproži energijski pretok in tudi blaga cirkulacija krvi. Nedvomno Qigong izjemno vpliva na živčni sistem, ga aktivira in uri na zavednem in nezavednem nivoju, na ta način vpliva na vse notranje organe in njihove funkcije. Neguje sproščeno gibanje, ki ne troši moči.
Telesna, aerobna vadba zahteva intenzivnejšo obremenitev sistema mišic, z gibi se spodbuja cirkulacijo krvi in krepi določene organe kot so: srce, pljuča. Namen telesne vadbe je predvsem krepitev mišic, tetiv, je pomembna za razvoj posameznika v mladosti, v poznejših življenjskih obdobjih pa je to obliko vadbo potrebno izvajati pametno in z občutkom. Slaba stran telesne vadbe je vezana na človeško naravo, saj kaj radi hitro zaidemo v pretiravanje in nenehno doseganje ekstremnih ciljev. Ta tekmovalnost izčrpava in po vadbi smo utrujeno, kar kaže, da smo porabili preveč energije. Telo potrebuje energijo za ustrezno delovanje organov in njihovih funkcij, s pretiravanjem preobremenjujemo določene organe, povečujemo možnost poškodb in lahko celo pospešimo proces staranja.
Ste eden izmed prvih, ki je v Sloveniji začel s Qigong izobraževanji. Nam razkrijete malo več?
Po letu 1990 sem se intenzivno posvetil pridobivanju Qigong znanj pri različnih mojstrih in učiteljih v tujini. Izbiral sem zelo pazljivo, saj sem imel dobra predznanja iz časa treningov karateja in poučevanja samoobrambe. Imel sem srečo, da je veliko mojstrov iz takratne Kitajske prišlo v Evropo in veliko njih je kasneje odhajalo naprej v ZDA ali Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Ameriko. V 90-letih sem se predvsem učil preko krajših in tudi daljših delavnic v Angliji, Belgiji, Švici, Nemčiji, na Poljskem … pri mojstrih kot so: Connor Fox, pokojni Share K. Lew taoistični menih, Wong Kit, Bruce Kumar Frantzis, izjemen Wee Kee Jin, Andrzej Kalisz (Yiquan), Monnica Hackl (Hui Chun Gong). Na vseh teh izobraževanjih sem spoznaval različne sloge in oblike klasičnega in zdravilnega Qigonga in Taijiquan Yang slog. Vse sem sam po delavnici tudi intenzivno izvajal in polagal ustrezne zahtevane izpite. Na osnovi teh znanj so bile prirejene tudi moje občasne delavnice in celoletni tečaji v tistem času. V začetku sem poučeval predvsem v Ljubljani preko društva Interes, po letu 2000 dalje pa preko društva Tolmun. Vsakič, ko se naučim nekaj novega, to tudi vnesem v tekoči učni program, tako da tečajnikom »res ni dolgčas«. Na primer od leta 2003 do 2008 sem se posebej posvetil zvrsti Shin Tao, ki jo je v Švici poučeval mojster Ratziel Bander. Ta zvrst temelji na ezoteričnem znanju direktne linije šole Chan Bodhidharme, ki jo je učil veliki mojster Wong Fei Hung. S posebnim dovoljenjem velemojstra Ho Lo, je Ratziel edini pooblaščeni mojster javnega poučevanja Hsin Tao, kjer premikanje telesa temelji na močnem gojenju in utrjevanju notranjega miru. V letu 2005 sem mojstra Ratziel Banderja tudi gostil v Ljubljani, kjer je imel uvodno delavnico in predstavitev Hsin Taa. Do leta 2009 sem vzporedno s tem zanimivim slogom poglabljal tehnike pri mojstru Wee Kee Jinu (Yang Tai chi, Chen Man Ching) in Andrzeju Kaliszu (Yiquan).
Po letu 2009 sem se intenzivno posvetil novim slogom: šaolinskemu Qigongu Lohan Animal form in Siu Lohan form, ki ga je v Ljubljani in Zagrebu več let poučeval Oscar Munoz Galeano ter obsežni zakladnici Sheng Zhen Meditation pri mojstru Li Junfengu, Li Jing in Karma Tsultim Namdaku. V zadnjih petih letih poglabljam znanja predvsem pri Qigong zdravilcu Robert Pengu, velemojstru Jimmy K. Wongu (Wu Hao slog) in velemojstru Jesse Tsao (Sun slog taijiquana). Vsi mojstri so bili glede na finančne možnosti povabljeni tudi v Ljubljano v naše društvo in nam na krajših delavnicah in predstavitvah pokazali nekaj novega ter pomagali poglobili znanje nečesa že znanega. Na ta način si naši učitelji in člani ter tudi drugi učitelji, ki imajo svoja društva, pridobijo nove vpoglede in izkušnje ter možnosti, da nadaljujejo in poglabljajo Qigong izobraževanje nekega novega sloga ali izpopolnijo obstoječe znanje. Menim, da je to zelo pomembno. Na ta način se nam širi obzorje in krepi lastna presoja. Enostavno dobiš občutek, kaj je dobro ali še boljše od nečesa drugega. Nisem privrženec ene šole niti ene smeri ali enega učitelja, in všeč mi je, da lahko izberem tisto bolj kvalitetno in to znanje podajam naprej.
Imate za konec kakšno sporočilo za bralke?
Qigong ni vse, a je edino, kar res je! Seveda, se šalim. Pa vendar, Qigong lahko oplemeniti kvaliteto življenja in resnično prispeva k boljšemu počutju. Je pa res, da brez truda ni nič. Četudi so gibi v Qigongu enostavni, je potrebna vztrajnost, samodisciplina, pozornost in predvsem pripravljenost, da v življenju nekaj počneš za sebe. Odgovornost za zdravje je v naših rokah. Ne čakajte na bolezen in ne prelagati odgovornost na druge. Qigong je čudovito orodje, ki pomaga krepiti vse tisto, kar res imamo: telo, duha in dušo. Splača se investirati vase, v preventivo, saj je zdravje največja naložba za kvalitetno življenje. Naj Qigong postane način boljšega življenja!
Naši tečaji in delavnice: www.taichi-sola.si.
Kontakt: info@taichi-sola.si
Hvala Igor za vaše odgovore. Naš portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.