MELITA KUHAR, SVETOVALNICA, ODGOVARJA NA VPRAŠANJA

21.12.2015

MELITA,  KAKŠNI SO TVOJI ZAČETKI IN KDO TE JA NAVDUŠIL ZA DELO Z LJUDMI?

Že kot dekle sem bila obkrožena s sošolkami, sošolci, prijatelji in prijateljicami, ki so mi zaupali svoje srčne težave in sem jim že takrat povedala kakšno je moje mnenje ali pa kaj se meni zdi primerno, da naj kdo naredi. A kaj ko je resnica tudi ta, da moram sama na svoji koži vse doživeti in izkusiti. Po dveh letnikih ekonomskega študija sem našla srčno veselje nad študijem socialnega dela in kasneje nadgradnje v okviru socialne pedagogike. Tematika me je zanimala, polno je bilo vsebin, ki so bile življenjske, ne zgolj teoretski sistemi.

Moj pravi začetek Svetovalnice pa je bila moja lastna ločitev, proces prebolevanja, soočanja z lastnimi demončki in vprašanji, kje sem ga tudi sama polomila, saj zagovarjam stališče, da vsak od partnerjev prispeva svojo polovičko krivde, če odnos ne uspe. In sem začutila potrebo, da pomagam drugim parom in posameznikom, ki so se znašli v podobni situaciji, kot sem bila sama v razkroju svojega zakona in v soočanju z izgubo.

NA KAKŠEN NAČIN POMAGAŠ LJUDEM IN KAKO SE LAHKO LJUDJE OBRNEJO NA TEBE?

Ljudem pomagam s svojim akademskim znanjem, s svojimi izkušnjami, ki jih je (žal so bile včasih tudi zelo boleče in neprijetne) ogromno, s svojo sposobnostjo vživetja v čustvena stanja, ne nazadnje pa imam tudi močno intuicijo, ki jo še vedno krepim in razvijam. Menim, da je vsak od nas unikaten posameznik s svojim poslanstvom in notranjim bogastvom, moja naloga pa je med drugim tudi to, da stranki pokažem vse plati njenega čustvenega potenciala. Če je interes, učim stranke tudi tehnik čuječnosti, sproščanja, spuščanja zamer, dajem »domače naloge« in skrbim za kontinuiran proces, saj se nobena sprememba ne zgodi čez noč.

Do mene pridejo tako, da me pokličejo na mojo številko 031 666 168, lahko napišejo elektronsko sporočilo na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ter se dogovorimo za prosti termin. 

S KAKŠNIMI TEŽAVIMI NAJPOGOSTEJE  PRIHAJAJO K TEBI?

Osrednjo poslanstvo mojega svetovalnega dela je pomagati parom, ki so se »zataknili« v svojem odnosu, ko ne vedo kako ohraniti zvezo in kaj narediti, da bi jo oziroma ko razmišljajo o tem, da bi se ločili. Pogosti znak, da zveza ni osrečujoča, je običajno prevara enega od partnerjev. 

Nadalje je velika skupina posameznikov obeh spolov, ki pridejo v Svetovalnico po pomoč, ko so se že ločili. Razhod vedno boli, zlasti moške in potrebujejo vedeti, kaj se je zgodilo, kakšni so bili vzroki za razhod, kako razčistiti z vzorci in notranjimi prepričanji, ki so pripeljali do odtujitve ter kako osebnostno rasti, da se ne bi ponovila nesrečna partnerska zveza, sicer z drugo osebo.

Nekateri pari pridejo v vlogi zaskrbljenih staršev, saj sem tudi strokovnjak za vzgojo otrok in najstnikov. Pri tem jim pomagam z nasveti kako okrepiti njihovo lastno vlogo starša, kaj pomeni odgovorno starševstvo, kako slišati in razumeti otroka in kako najstnika. Ponosna sem tudi na tiste ločene partnerje, ki pa kot starša hodita na svetovanje, saj jima je pomembno, da čim bolj enovito vzgajata otroke, četudi imajo ti otroci po ločitvi staršev dva doma.

Najstnikom svetujem brezplačno. To je moj vložek v razvoj bolj zdravih posameznikov, ko bodo odrasli in postali aktivni člani moje domovine, v kateri se bom sama starala.

KAKO POTEKA PRVO SREČANJE?

Sama v uvodu povem, kako delam, stranki se opravičim, da bom govorila svoje ugotovitve direktno, da žal ne znam po ovinkih in da pri meni žal ni celofana, v katerega bi ovijala dejstva. Povem, da je moja naloga pomagati in svetovati po vseh strokovnih in človeških principih, odgovornost stranke pa je, kaj bo naredila z vsem znanjem in informacijami, ki jih prejme od mene. Pri meni se dela, se trudi, ker le tako lahko pridemo do želenih sprememb in izboljšanja stanja. Bližnjic žal ni, kar nekateri včasih težko sprejmejo. Še zlasti pri težkih čustvenih stanjih močne žalosti, razočaranja in jeze je pomembno delati počasi in na dolgi rok, da se lahko posameznik prilagodi na nova občutenja na varen način. V moji Svetovalnici želim, da se vsakdo počuti varno in udobno, saj je to navsezadnje prostor intime in najbolj globokih izpovedi, bolečine in upanja po spremembi. Obožujem svoje delo!

NAJVEČJI IZZIV PRI TVOJEM DELU?

Kako na najbolj enostaven in posamezniku razumljiv način pojasniti procese, ki delujejo v določenem segmentu čustvovanja, zlasti v občutenju izgube, ko pride do ločitve ali prevare. Vedno želim svojim dragim strankam podati svoja znanja in uvide tako, da bodo kar največ imeli od mene in od svetovalnega procesa.

Drugi največji izziv je posredovati življenjska stanja in izkušnje najstnikom tako, da jim bo moje znanje blizu in ga bodo lahko dejavno uporabili v njim lastnih izzivih.

SE ŽENSKE BOLJ POGOSTO ODLOČAJO ZA POMOČ KOT MOŠKI?

V Svetovalnici je delež po spolu skorajda enak. Približno polovica moških je, ki dajo pobudo za obisk Svetovalnice ter oni nato skušajo prepričati partnerke ali žene, da si želijo reševati njuno krizo. Pri obisku posameznikov, torej tistih, ki niso v partnerski zvezi je tudi skoraj enakovredni delež obeh spolov. Morebiti za malenkost ženske prednjačijo, saj se mnoge dame po končani zvezi že zavedajo, da če ne bodo same delale na svojih vzorcih in skrbele za osebnostno rast, bodo težko našle bolj ustreznega partnerja kot je bil zadnji. To me zelo veseli.

S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SOOČAJO ŽENSKE IN S KAKŠNIMI MOŠKI?

Pravzaprav s skoraj enakimi. Oboji se pritožujejo, da niso slišani, da postanejo samoumevni, da ni več ljubljenja in intimnosti, kot je bila na začetku zveze, da zaradi vsakodnevnih skrbi in obveznosti razpadajo nitke ljubezni in privlačnosti. Oboji se soočajo z različnimi strahovi odtujenosti, če so v fazi ločitve jih skrbi vzgoja otrok, stiki, kako bo potekalo življenje naprej. Vedno povem, da smo vsi krvavi pod kožo in da nas vse enako boli, le na zunaj kažemo to na različne načine.

SVETUJEŠ TUDI NAJSTIKOM, KAKŠEN PRISTOP UPORABLJAŠ PRI NJIH?

Predvsem jih poslušam. Nisem njihova mami ali pa učiteljica. Razumem njihove stiske, bolijo me njihove dileme in vprašanja, ko iščejo pozornost in ljubezen staršev, ki pa so tako okupirano s svojimi problemi, da svojega odraščajočega otroka sploh ne vidijo, v kakšni stiski se včasih znajde. Najstnike vodim skozi njihovo odraščanje preko pogovora, nasvetov, kako naj v neki situaciji razmišljajo in reagirajo, kako naj se ne spustijo brezglavo v brezplodna agresivna razčiščevanja. Nekateri najstniki so zelo izgubljeni, nimajo ciljev in ne vedo, zakaj so sploh na svetu. Opremim jih z zavedanjem, da imajo svoje poslanstvo, zagotovo lahko najdeva vsaj en cilj in eno željo, h kateri nato lahko otrok v odraščanju stremi. Veliko iztočnic pri mojem delu z najstniki mi daje moja najstniška hči, ki me včasih sooča z mnogo zanimivimi starševskimi izzivi. 

KATERI SO NAJVEČJI DEJAVNIKI DANAŠNJEGA STRESA?

Pomanjkanje znanja o oblikovanju zdrave časovnice. Se sliši nenavadno kajne? Vem, vsakdo zna povedati, da nam zmanjkuje časa in preveč obveznosti nas peha v stres, vsi nekaj hočejo od nas, v službi pritiska šef, doma žena/mož, otroci zahtevajo svoje, finance so vedno vir stresnih odzivov, vzgoja je tudi eno do »minskih polj«, ki povzroča enormni stres, zlasti nemoč staršev. Stres je pač naš stalni spremljevalec in če ga obrnemo sebi v prid, da nas opomni, kako naj se umirimo in vzamemo čas za sebe in svoje drage, se povrnemo zopet na upravljanje s svojim časom in danimi obveznostmi. Vse je možno, če si le želimo in včasih svoja stališča obrnemo na glavo. Ker vsi mi imamo zgolj 24 ur na dan.

SO LJUDJE V PRAZNIČNEM ČASU  BOLJ DEPRESEVNI IN ZAKAJ?

Statistike pravijo, da je veliko povečanje klicev na telefon v sili prav v času praznikov, tudi stopnja samomorilnosti se poviša. Mnogo ljudi živi samih, osamljenost pa je dejavnik, ki ruši samozavest in zdi se nam, da nismo nič vredni, za nikogar. To osebo boli, žalosti in se običajno še bolj osami. Praznike se običajno preživi z družino in če je oseba nima ali je daleč, ali so stiki neprijazni, potem se pojavi globoka žalost in tudi depresija. Pojdimo v naravo, pomaga!

ALI JE  DANDANES  POISKATI SI POMOČ ŠE VEDNO  TABU?

Odlično vprašanje! Vsa leta, odkar delam v Svetovalnici se trudim, tudi preko tovrstnih intervjujev, mojih člankov, nastopov na televiziji ali radiu ozaveščati, da je pravzaprav zelo inteligentno si poiskati pomoč, ko srček boli. Zdi se mi, da zadnja leta glede iskanja pomoči za tovrstne emocionalne težave izginja oznaka stigme in da je to vedno bolj pozitivno. Marsikdo tudi pride do mene in mi pove, da je očeh svojih prijateljev ali družine »pravi car«, ker si je našel pomoč in hodi k meni. Upam, da se bo delež tako mislečih zviševal. Saj, če vas boli zob, obiščete zobozdravnika, kajne?

ORGANIZIRAŠ TUDI PRIGODKE . KOMU VSE SO NAMENJENI IN KJE SE ODVIJAJO?

Razpišem različne tematike, od tega kako premagovati stres, do tega kako zdravo in odgovorno vzgajati otroke ali mladino. Pomemben segment je tudi učenje, kako znati komunicirati in se slišati. Odvijajo se v moji Svetovalnici ali na drugih lokacijah, odvisno od števila udeležencev.

KATERE VREDNOTE NAJBOLJ POGREŠAŠ PRI LJUDEH?

Pravzaprav ničesar ne pogrešam. Ker ljudi ne sodim in ne obsojam. Vsi mi se soočamo kdaj v življenju s bolečini izkušnjami, mnogo odraslih ljudi nosi v sebi »žig« trde ali neljubeče vzgoje staršev, ki za vedno označi posameznika kako se odziva na določene situacije ali emocionalne izzive. Kar pri vseh nas pogrešam, je večja mera optimizma in želje po tem, da se trudimo eni druge razumeti, četudi se v stališčih ne strinjamo vedno. Ker vsakdo od nas ima pravico do svojega mnenja, a to ne pomeni, da se moramo vedno spreti in tiščati v ospredje svoj prav. Lahko pač s spoštovanjem sprejmemo argumente sogovornika, ga slišimo, a prav tako lahko sami izrazimo lastno mnenje. Več spoštovanja in zavedanja, da smo vsi med seboj pravzaprav povezani, to pogrešam.

KAKO POTEKA TVOJ DELOVNI DAN?

Odpeljem hči v gimnazijo, odhitim do fitnesa, da stresem s sebe napetosti in stres preko znoja in razgretih mišic, nato pa začnem delovni dan v moji ljubi pisarnici. Večina strank ima čas v popoldanskih urah tako, da sem včasih v pisarni tudi pozno v noč, a sem zato lahko kdaj dopoldne več doma in se ukvarjam s svojo osebnostnim razvojem, študijem in nadgradnjo znanja. Hči je že v tistem obdobju, ko me sicer še malce potrebuje in se stisne k meni, a ji je tudi v redu, ko me ni, saj ima polno svojih opravkov in učenja, druženja z vrstniki in žuranja. Čez vikende počivam in lenarim, berem, sem v naravi, potujem, obiskujem prijatelje in prijateljice, saj mi veliko pomenijo prijateljstva, za katera si je seveda treba čas vzeti, cartam svojo pitbulko in negujem najin odnos z mojo najstnico. V tem naravnost uživam!

TVOJ ŽIVLJENJSKI MOTO ?

Živi in pusti živeti, ne sodi in ne obsojaj ter ne predvidevaj, ravnaj previdno z besedami, v vsakem trenutku daj vse od sebe, ničesar ne jemlji osebno. Da, verjetno je marsikdo prepoznal moj moto tudi kot štiri dogovore Don Miguel Ruiza. Mi je blizu in v vsaki besedi je všita resnica. 

POZITVNA MISEL ZA NAŠE BRALKE?

Dame, bodimo bolj optimistične, zavedajmo se, da se lahko še tako velike ovire premagajo, četudi potrebujemo za to čas. Ne se zapletati v težke in negativne misli, ker vas bodo tlačile dol, temveč najdite moč in predvsem pogum za soočanje s svojimi strahovi, vzorci, bolečino in zamerami. Pri vsem tem vam lahko pomagam tudi jaz. Ker vse to tudi sama delam v sebi, ne obupam, se trudim vsak dan posebej. Ker ni uspeha brez sprememb.

Hvala tebi Maja za kvalitetna in srčna vprašanja!