Jure in Katjuša: GAJA – SHAKTI

V svetu, kjer se harmonija, stremenje k višjim vrednotam in skupni interesi objamejo z ljubeznijo, se vam predstavljava Katjuša in Jure – učitelja metod osebnega ter duhovnega razvoja, ki se dotaknejo vseh nivojev našega bitja in mu tako omogočijo globok vpogled vase, vas opolnomočijo za pot k ravnovesju in pri tem nudijo celostno podporo pri delu na osebnem in duhovnem razvoju. V zasebnem življenju pa kot partnerja in starša, negujeva ljubezen in harmonijo, ki ju prinašava tudi v najino delo. Najina hčerkica je svetel del skupne zgodbe, ki naju vsakodnevno spominja na pomen ljubezni in skupnosti. Skupaj gradimo prostor, kjer se srečata srce in duša. Najin cilj je deliti to energijo z vami in vas povabiti, da skupaj ustvarimo ta prostor

JURE

Moje ime je Jure Sonjak, v življenju sem se in se še preizkušam v mnogih vlogah, od vloge očeta, partnerja in vojaka do terapevta naravnega zdravljenja. Moja pot me je vodila od gostinskih vod, kjer so bili moji prvi začetki interakcije z ljudmi, do uniformiranega poklica, kjer sem imel možnost spoznati čisto drugo plat sebe. Ampak po nekem času, je klic duše in z njim mojega poslanstva postajal vedno glasnejši. Prelomen trenutek se je zgodil, ko sem bil zaradi službenih obveznosti v Afganistanu, tam se je zaradi vsega, kar mi je bilo dano videti in doživeti, v meni nekaj globoko premaknilo in vedel sem, da moram svoji poti skozi življenje počasi spremeniti smer. A le ta je bila najprej neznanka, vedel sem samo to, da me je duša in življenje klicalo v smer ¨narediti svet lepši/boljši¨. Čeprav mi je sprva razum govoril, da je to nerealno, da ta smer nikakor ne more biti prava in da tukaj nekaj manjka, je moje srce in djotiš svetovanje, ki sem ga bil deležen, vse skupaj postavilo na tirnice, kjer poteka pot še danes. Obenem sem se zavedel, da se je pot, ki sem jo z djotišem osvetlil in začel stopati po njej, v bistvu začela že mnogo let nazaj, v otroških letih, takrat sem preko najstarejše sestre prvič slišal za Reiki, za Taoistične notranje vaje in ostala znanja, ki jih danes imenujemo ¨alternativna medicina oz. alternativna vedenja¨. Vse to me je zelo privlačilo že od malih nog, vse kar je bilo povezano z alternativnim vedenjem, starimi znanji in stvarmi, energijskim svetom, duhovi… To sem na različne načine intenzivno zaznaval že od otroških let in je skozi celotno življenje igralo pomembno vlogo na mojih poteh. Ena izmed pomembnih prelomnic iz tega obdobja je bil ¨medicinski čudež¨, kakor so zdravniki uradne medicine poimenovali to, kar je uspelo narediti starejši sestri v smeri zdravljenja neplodnosti, slednjo si je namreč pozdravila, zanosila in rodila zdravega otroka izključno s pomočjo alternativnih znanj, s pomočjo bioterapije in popolno spremembo vnosa hranil in vode. Takrat sem se lahko prvič na lastne oči prepričal, kako veliko moč samo obnove in samozdravljenja premore naše telo, le če mu omogočimo, da lahko do tega pride. In tako se je začela pot, po kateri hodim danes. Ta pot me je peljala skozi različne tehnike in znanja osebnostne in duhovne rasti, ter starih vedenj in je pot, na kateri sem se močno dotaknil globin svojega jaza, svoje podzavesti in svoje duše. To spoznavanje sebe in samo delo na sebi, osvetljevanje senčnih strani v sebi, celjenje ranjenih delov sebe, zdravljenje notranjega otroka, spoznavanje in razreševanje karmične prtljage…je bilo na trenutke zelo naporno in težko, ampak nujno potrebno, da lahko človek spozna oba pola v sebi, svetel in temen del, ki skupaj sestavljata celoto in ju poizkusi čimbolj uspešno spraviti v stanje ravnovesja in harmonije. In to je tisti manjkajoči temelj, ki je potreben, da lahko ¨narediš svet lepši/boljši¨, da najprej pomagaš sebi in nato, izhajajoč iz sebe, lahko pomagaš tudi drugim, da stopijo na pot samospoznanja, osebnega in duhovnega razvoja, samo zdravljenja ter ravnovesja, ki ga lahko to prinese in da v polnosti zaživijo življenje ¨tukaj in zdaj¨.

Me pa poleg terapevtskega dela navdušujejo v prvi vrsti knjige in branje, fotografija, gibanje oz. športne aktivnosti, narava in potovanja ter vse, kar je povezano s starimi kraji in kulturami. Že od malih nog pa zasedajo pomembno mesto tudi kristali, ki so na vseh mojih poteh nepogrešljiv sopotnik.

Metod oz. tehnik, ki jih uporabljam pri svojem delu je več, v prvi vrsti bi izpostavil Usui Reiki, ki je temelj vsega, kar počnem in kjer sem po več letnem šolanju pridobil naziv ¨terapevt naravnega zdravljenja – reikist¨ ter mojster in učitelj Reikija. Učil sem se dela s tibetanskimi pojočimi posodami ter gongi, s katerimi izvajam zvočne masaže, ter individualno in skupaj s partnerko Katjušo tudi zvočne kopeli oz. zvočne terapije z gongi in ostalimi terapevtskimi glasbili za skupine in posameznike. Sem tudi regresoterapevt in izvajam nehipnotične regresoterapije po metodi Bryana Jameisona, kasneje dopolnjene iz strani Dr. Jan Erika Sigdella. Učil sem se tudi različnih tehnik dihalnih vaj oz. pranajam in meditacij, ter dela z Bachovimi cvetnimi esencami.

Metode, ki jih uporabljam pri svojem delu, se lahko uporabijo zajete kot celota, ali posamezno, vse pa je odvisno od tega, kaj posameznik, ki začuti, da bi rabil pomoč, dejansko rabi, da se lahko premakne iz situacije oz. stanja, ki ga pripeljala do tega, da je poiskal pomoč. Ali je to energijska podpora, zdravljenje na vseh nivojih bitja in iniciacija v Reiki, kjer se vzpostavi stik in obudi spomin na to čudovito tehniko duhovnega razvoja, samozdravljenja in še mnogo mnogo več. Ali gre za globoko sprostitev, zdravljenje in opolnomočenje na vseh nivojih bitja s svetim zvokom oz. vibracijami iz terapevtskih glasbil, ali pa razreševanje težavnih situacij, travmatičnih dogodkov in težke karmične prtljage s pomočjo regresoterapije. Za piko na i pa poskrbijo dihalne vaje, meditacija, ter nepogrešljive Bachove cvetne esence. Ob vsem tem se pa lahko zelo uspešno vključijo še asane iz joge, vaje iz pilatesa, ali pa tibetanske vaje in jogijski pozdravi soncu.

MOJ MOTO: Moja domovina je svet, in moja vera je delati dobro.

KATJUŠA

Moje ime je Katjuša Kitek. Po izobrazbi sem dipl. vzgojiteljica, ampak me poti vodijo drugam. V preteklosti sem se soočila z nekaterimi izzivi, ki so me spodbudili, da iščem pot do boljšega počutja. Po prometni nesreči, ki sem jo doživela pri osemnajstih letih, so se začele bolečine v vratu in vsakodnevni glavoboli. Nekaj let kasneje sem odkrila hatha jogo, ki je bila ljubezen na prvi pogled. V svetu joge sem našla prostor, kjer sem lahko pozabila na bolečine in se osredotočila na gibanje in dihanje. Sčasoma so glavoboli in bolečine v vratu izginili, moje fizično in psihično počutje pa se je občutno izboljšalo. Ta disciplina me je naučila, kako prisluhniti svojemu telesu in ga sprejeti takšnega, kot je. Čutila sem, da sem na pravi poti, in tako se je rodila želja, da postanem učiteljica joge. Kadar življenje ponudi priložnost, jo je treba zagrabiti. Vpisala sem se na učiteljski tečaj in začela svojo pot poučevanja. Praksa joge je postala moj način življenja in sredstvo za sprostitev. Sprva sem poučevala prijateljice, sestro, mamo in teti, kar je bila čudovita izkušnja. Kmalu pa sem začela poučevati še druge, ki so se zanimali za to obliko gibanja. Potem mi je pot prekrižal še pilates. Pri praksi zase najraje združujem oboje- jogijsko raztezanje, pilates vaje za moč in dihanje, usklajeno z gibanjem. V nosečnosti sem tako ostajala v kondiciji, kar mi je omogočilo, da sem se počutila dobro in se izognila številnim težavam, ki pogosto spremljajo to obdobje. Po porodu mi joga in pilates še vedno nudita podporo v mojem telesu in prilagajanju na novo obdobje. Danes kot mamica, si še vedno vsak dan vzamem čas zase. Vsaj nekaj minut posvetim tej praksi, kar mi pomaga ohranjati dobro počutje in fizično moč. Joga in pilates sta zame postala več kot le vadba- postala sta način življenja. Pomagata mi, da se povežem s seboj, umirim svoj um in ohranim ravnovesje v vsakodnevnem vrvežu. In čeprav so se izzivi v mojem življenju spremenili, je ta način življenja ostal moj zvesti sopotnik. Ker sem v praksi in v teoriji iskala (in še vedno iščem) dodatna znanja, ki mi “pomagajo”, da rastem, sem nadaljevala oz. nadaljujem z različnimi tečaji in izobraževanji… Sem licencirana učiteljica pilatesa; učiteljica hatha, yin, aerial joge ter joge za otroke. Svoja znanja sem širila tudi z reikijem, z zvočnimi kopelmi in masažami. Vse te različne poti se v mojem življenju med sabo tesno prepletajo. Pa še nekaj zanimivosti o meni: 1. rada se obračam na glavo (beri: delam inverzije) ; 2. obožujem nove izzive; 3. sem mnenja, da se celo življenje učimo; 4. sem “čoko-holik”; 5. rada imam naravo in vse kar je povezano z njo; 6. rada potujem…

Pri poučevanju joge in pilatesa mi je osebni pristop ključnega pomena, saj tako praktikanti hitreje pridejo do pravilne izvedbe vaje in željenega cilja.
Vadbene ure in program prilagajam glede na zmožnosti in potrebe vadečih. To vključuje fizično pripravljenost in morebitne poškodbe oz. omejitve v telesu.

Prav tako rada ustvarim okolje, kjer se vadeči počutijo sproščene- samo uro začnemo z ogrevanjem, sledi glavni del (pilates ali jogijske vaje), na koncu pa se vedno nekaj trenutkov posvetimo shavasani, ob kratki zvočni kopeli ali vodeni meditaciji; vizualizaciji, da telo lažje integrira, kar je doživelo med samo vadbo…

Ker mi je zelo pomembno zadovoljstvo strank, med samo vadbeno uro odgovorim tudi na morebitna vprašanja, ki nastanejo pri izvajanju vaj. Tudi povezovanje gibanja z dihanjem je med samo vadbo ključnega pomena za dosego notranjega miru in učinkovitosti vadbe.

MOJ MOTO: Odločitve, ki ji sprejmemo danes, ustvarijo naš jutri.

Vse najine metode dela so namenjene praktično vsem, ki začutijo, da so te metode in z njimi midva kot izvajalca le teh, primerna za njih oz. jih začutijo. In ravno to je zelo pomembno, da ob neglede na to, komu zaupamo, da vstopi v naše življenje, ter kakšen pristop in tehnike uporabimo za osebnostno in duhovno rast, ter naše ravnovesje, da v prvi vrsti upoštevamo kaj nam o vsem tem govori naš občutek in naš notranji glas, glas duše in da ob tem, kar počnemo, delujemo v naše najvišje dobro in najvišje dobro vseh. Za konec mogoče še tisto najbolj pomembno zavedanje, da ko se enkrat odpravimo na pot notranje rasti, dela na sebi in doseganja ravnovesja, da naj to postane naš način življenja v vsakem trenutku, ne glede na to, kaj v danem trenutku počnemo, da ostajamo trdno na tleh in prizemljeni in da se skozi čas naučimo resnično zavedati trenutka in ga tudi zaživimo. Kar pa mogoče odvrne od te poti, je vedenje, da bomo morali večino dela s sabo opraviti sami, da je to pot, ki pri večini ljudi traja skozi celotno življenje in še dlje, ter da so ljudje, ki jih srečamo ob poti samo naši smerokazi, ki nas usmerijo nazaj k sebi, nas opolnomočijo ob težkih trenutkih, nam pomagajo, da določene stvari lažje predelamo in spustimo, ter nas predvsem spomnijo, da je vse kar rabimo v bistvu že v nas samih.