Takoj, ko sem sedla za računalnik, je padlo prvo vprašanje. Rodilo se je v moji glavi, kakopak, glasi se pa takole:
“Koliko neki nadaljevanj se bomo z osr(e)čki družili, ko bomo z njimi po novi tematiki skupaj ružili?” In odgovor je hipoma prišel v obliki hudomušne rime, saj je tudi vprašanje bilo poetično zastavljeno. “Kaj te briga, koliko nadaljevanj, saj bolj šteje kakovost in ne količina spoznanj! Pomembno je, da bo iz osr(e)čkov nastala navdihujočih namigov veriga, da bo v pomoč vsem, ki so pripravljeni biti sami sebi prva liga!” :)))
Torej, res ne vem in pojma nimam, ali bomo to izjemno pomembno tematiko obravnavali v desetih, dvajsetih ali stotih nadaljevanjih. Prepustimo se in uživajmo. To si namreč preredko privoščimo, saj um – ta naša mala opica – neutrudno skače v vse smeri in si nenehno zastavlja vprašanja. Kar je dobro. Toda, dobro je občasno živeti tudi brez vprašanj. Ampak o tem kdaj drugič, po tem, ko bomo postali že pravi mojstri zastavljanja pravih vprašanj. Kako dolgo se bomo navdihovali z novo serijo osr(e)čkov je malček odvisno tudi od tebe, draga bralka teh vrstic. Če te kaj zanima v zvezi z našo novo temo, nikar ne odlašaj. Piši na osrecevalnica@gmail.com in tvoje vprašanje bomo, skupaj z mojim odgovorom nanj, objavili v naši rubriki. Anonimno, seveda. Zdaj pa pojdimo k temeljem, v preteklosti premalo raziskovanega področja, Umetnosti zastavljanja pravih vprašanj. Kar je bil razlog, da smo se ji v Osrečevalnici pred leti posvetili in se ji še posvečamo, saj živimo in delujemo po principu TUKAJ IN ZDAJ ZA PRIHODNOST. Z rezultati raziskav in njihovo uporabo smo izjemno zadovoljni, kar želimo tudi tebi. Zato nadaljujemo z naslednjim, zelo pomembnim vprašanjem:
Katere so najbolj pogoste zanke, ki se jih praviloma ne zavedamo, ko si z vprašanji belimo, da ne rečem blanširamo glave? :)))
Preden jih naštejem, naj poudarim, da so te zanke medsebojno povezane, zato tvorijo en precej velik vozel. Razvozlali ga bomo v parih zaporednih nadaljevanjih. Najprej jih naštejmo. (Še prej pa naj te spomnim le še to, da se naša življenja razlikujejo po vprašanjih, ki si jih zastavljamo. Kot sem poudarila v uvodu prejšnjega osr(e)čka, življenje nič ne sprašuje. Le daje nam odgovore na naša vprašanja → VPRAŠANJA IN ODGOVORI, uvod. Zaradi tega se res “splača” lotiti se urjenja v zastavljanju pravih vprašanj. Da boš bolj uživala v harmoniji in samo le še občasno v kaosu ;))
Torej, pozdravimo naše dobre znanke, najpogostejše in najbolj prefrigane zanke:
1. Vprašanja sama po sebi ali t.i. neustrezno oblikovanje vprašanj.
2. Predvidevanje ali pričakovanje (ali oboje), da bomo dobili le tak odgovor oz. rezultat, ki nam ustreza.
3. Obešanje na vprašanje kot da gre za “borbo na življenje in smrt.”
4. Ponavaljanje istih vprašanj v podobni situaciji.
BERI DALJE, TUDI ČE SI MOŠKI, SAJ UPORABLJAM MEŠANO MOŠKO-ŽENSKO OBLIKO ZAPISA. (mežik, srček).
1. Vprašanje samo po sebi ali t.i. neustrezno oblikovanje vprašanj.
Recimo, da se že v neskončnost, v prevodu ZARES že predolgo sprašuješ “Ali naj jo/ga pokličem?” po tem, ko se je komunikacija med vama prekinila zaradi kakšnega prepira, nesporazuma ali kar tako, kot strela z jasnega. Namesto, da se trpinčiš z izbiro med odgovoroma DA in NE, kot bi bila obsojena na mučilno napravo imenovani raztezalnica, se raje osredotoči na vprašanje, ki se začne s “kako”.
Primer:
Kako naj ga/jo razveselim in s tem pokažem razumevanje do najine ljubezni, čeravno sva trenutno obtičala v “hladni vojni”?
Na ta način boš svoje male sive (in pink!;) celice zaposlila s tem, da poiščejo odgovore, ki te bodo pripeljali do pravega dejanja, namesto, da se počutiš nemočno v čakanju, da se “nekaj zgodi.” Morda se boš spomnila, da pozvoniš na njegovih vratih s šopkom vrtnic ali slastno kremšnito v roki; morda boš po mejlu poslala svežo fotko ravnokar kupljene vstopnice za koncert vajine priljubljene skupine; morda te bo prešinilo, da mu rečeš, da nujno potrebuješ njegov avto, potem pa ga boš odpeljala na čiščenje…itd.; itd. Bolj ko poznaš svojega bližnjega, lažje se boš spomnila, kako naj ga razveseliš in presenetiš, z namenom ljubečega nadaljevanja komunikacije.
Nenehno razbijanje glave s črno-belim in togim “Ali…” vprašanjem ti daje le dve opciji. DA in NE. In medtem, ko se med njima odločaš v resnici stojiš kot zakopan na enem mestu. Vprašanja, ki omogočajo le odgovor DA ali NE so zelo statična vprašanja in niso primerna za delovanje pri pomembnejših odločitvah. Bolj so dobrodošla pri “čekiranju”, ko gre za vsakodnevni dialog s svojimi petimi čuti. Ali naj pojem jabolko ali ne? Ali se mi poda rdeča barva ali ne? Ali naj grem v trgovino ali ne? Ko pa si zastavimo vprašanje z dinamičnim “Kako naj…” smo veliko bolj ustvarjalni in učinkoviti. Se razumemo? Bi rad(a) kaj dodal(a)? Kar piši mi, kot sem te že zgoraj povabila. Vesela bom tvojega pisma. Aja, pa še to: Ali bo tvoja gesta na drugi strani pozitivno sprejeta ali ne – to ni več tvoje vprašanje. To je kvečjemu lahko totalno osvobajajoči odgovor, ki ti bo pomagal, da boš izvedel(a), pri čem si.
VARIACIJA:
Če si oseba, ki ji je naporno oz. ni ji blizu komunicirati z dejanji, se še vedno lahko odločiš, da svojo ljubljeno osebo kontaktiraš verbalno s spravljivo besedo. Prvotno zastavljeno “Ali naj…” vprašanje nadomesti z “Kdaj…” vprašanjem. “Kdaj je najbolj primeren čas, da ga/jo pokličem?” Pogosto se namreč zgodi, da oseba na drugi strani ravno tako hrepeni po nadaljevanju komunikacije, ampak če jo kontaktiraš v času, ko je (pre)obremenjena in zasedena z obveznostmi in dolžnostmi z drugega področja življenja, lahko situacijo še bolj zakompliciraš sebi v škodo.
Primer:
Že tri noči ne spiš, ker se sprašuješ, ali naj jo/ga pokličeš ali ne. Četrtega dne zjutraj se opogumiš in pokličeš ob 8.00 uri. (Zate itak ni prezgodaj, saj si se zaradi dileme zbudil(a) sredi noči 😉 Odgovora ni. Spregledal(a) si, da ima tvoja “druga polovica” ob tej uri sestanek, kolegij, začetek pouka, jutranji obred ali karkoli drugega. Tako globoko si se pogreznil(a) v svojo JA/NE dilemo, da si pozabil(a), da življenje teče naprej po svojih ustaljenih tirnicah in ne stoji na enem mestu tako kot ti, ki se kar naprej sprašuješ eno in isto. No, in ker ne dobiš odgovora na svoj klic, esemes ali kakšen drug dregljaj iz široke palete virtualne komunikacije, se počutiš še slabše. Zavrnjeno, jezno, žalostno, potrto… Prizanesi si s temi nepotrebnimi trenutki. Opremi svoj ego-sistem s pravo tehniko zastavljanja vprašanj, da ne boš po nepotrebnem zapravljal(a) čas in energijo. Ego-sistem se z vsakim doživetim “NE” le še bolj okuži z zamero, ki na splošno počutje (in posledično zdravje) deluje precej škodljivo. Zato raje dobro razmisli, katera ura dneva je najbolj potencialna za to, da boš deležna bolj odzivne reakcije. Navsezadnje ne pomeni, da je vsega konec, če se ti ljubljena oseba takoj ne javi. Ne predvidevaj (in ne pričakuj!), raje ukrepaj ( in pravilno sprašuj!). O tem pa naslednjič, ko bomo obravnavali drugo točko z današnjega seznama. Do takrat pa z besedicama Kako in Kdaj eksperimentiraj in se igraj. Na različne načine preveri, ali se jima lepo poda vprašaj. ;)))
OPOMBA: Namigi iz pričujočega osr(e)čka niso namenjeni tistim, ki že sicer kontrolfrikovsko pretiravajo s številnimi klici in dejanji, s katerimi želijo venomer narediti “dober vtis” in se dokazati kot najboljši človek na svetu. Njim svetujemo, da se odločijo za zdravljenje svojega pretiranega in škodljivega nadzora nad situacijami in ljudmi, ne pa da avtomatično-nevrotično in pretirano-prijazno svoje številne drobne usluge uporabljajo v negativno manipulativne namene. Če se v teh vrsticah prepoznaš, te vabim na razgovor v mestno Osrečevalnico na terapevtsko-poživljajočo seanso.
Osr(e)čki so zastavljeni kot splošni namigi in napotki, ki naj služijo kot navdih. Za konkretno pomoč in podporo, ki jo potrebujete, kadar ste v stiski ali v zmedi na poti lastnega osvobajanja in preobrazbe sem na razpolago v mestni Osrečevalnici.
Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288, www.osrecevalnica.si