Kot vsi vemo, se po nekajkrat na dan mimogrede zlažemo. No, a to tajite? Vem, laganje je res ena taka slaba navada in lahko postane velik in destruktiven problem. Mene so strašili kot dete, da ima laž kratke noge ali pa da se ti zaradi laži kar nos podaljša, pa nekako dolgo časa nisem štekala kaj naj bi to pomenilo. Sem začela razumevati takrat, ko sem začela vzgajati mojo mlado damo. In sem ji prodajala iste pregovore.
Poznamo več vrst laži. Ali jih razpoznate?
1. Bela laž: vsi jih kdaj povemo zato, da zmanjšamo škodo. Včasih jo izrečemo tudi zato, da pomagamo drugemu. Je neškodljiva.
2. Lažni prikaz stanja: pravzaprav je to zavajanje, ker se ne pove resnično stanje ali se ne popravi narobe razumljeno dejstvo. Se pravi, da rajši izberete, da ste tiho namesto, da poveste resnico, ki bi verjetno spremenila odločitev druge osebe.
3. Minimalizacija: je vrsta prevare. Zmanjša pomen nekega dogodka ali situacije.
4. Poštena laž: ne obstaja škodljivi namen, posameznik ne ve, da govori laži.
5. Resničen odgovor se skriva v kopici laži ali nepomembnih informacij. Težko se ugotovi, kaj se res.
6. Polovična resnica: vsebuje nekaj resnice in nekaj laži oziroma morebiti neresničnih predvidevanj, po domače bi temu rekli “natolcevanje”.
7. Otročje laganje: nepomembna oziroma nedolžna laž. Običajno jo hitro oprostimo (če jo sploh ugotovimo), ker ne vsebuje elementa zavajanja ali prevare.
8. Izmišljevanje: nekdo pove nekaj kot da je resnica, ne da bi zagotovo vedel ali je res ali ne.
9. Pretiravanje: nekaj bolj poudarjamo četudi v resnici sploh ni tako pomembno.
10. Ignoriranje: laži ne pripisujemo nobene pozornosti in se odločimo, da se na laž ne oziramo.
Katero uporabljate sami? Kolikokrat? Vse je to sicer del našega vsakdana, pa vseeno je fajn živeti bolj ali manj brez laži, ker le-te pokurijo ogromno energije. Sploh, ko si moraš laž zapomniti in biti previden, da te pri njej ne ujamejo. Malce bedno, se vam ne zdi?
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
Foto: Pixabay.com