Mojim ljubim strankam v Svetovalnici kar naprej »težim«, kaj je to zdravo in kvalitetno partnerstvo. Dejstvo je, da ga nimajo, saj bi v nasprotnem primeru bili doma in se crkljali pod dekico v dnevni sobi ali spalnici.
Tole je nekaj postavk, pač po mojem mnenju in prepričanju. Do tega sem se dokopala po več letih dela s pari. Takole zgoščeno vam bo, upam da, v pomoč, da sami ocenite, katero navedeno točko ste osvojili, kje pa vas še čaka nekaj dela.
1. Spoštovanje različnosti osebnosti.
Vidva sta različna, imata svojevrstno prtljago iz lastnih družin in vama lastne vzorce ter ponotranjena prepričanja, ki pa zagotovo niso enaka pri obema. Da spoštujeta to različnost, se morata dobro poslušati in želeti eden drugemu dobro. S tem pridemo na točko 2 in 3.
2. Ljubeča pripadnost in naklonjenost.
Sama ljubezen je čudovito in močno čustvo, a kaj ko se moramo za ljubezen odločiti, sama od sebe bo razpadla in če ne bo negovana, bo uvenela. Kot rožica.
3. Komunikacija.
Torej se pogovarjati in izmenjevati mnenja, ki so po navadi različna, na spoštljiv in primeren način. Pa ne zgolj pogovarjati, še bolj pomembno je, kaj slišita, ko poslušata eden drugega. Ali si skačeta v besedo, prekinjata tok misli s kakšno svojo opombo, ignorirata mnenje drugega, ne želita slišati resnice druge osebe? Skratka, zelo pomembno je, da slišita z možgani sporočila, ki jih preko komunikacije sporočata.
4. Seks.
Za moje pojme spada v kategorijo komunikacije tudi spolnost oziroma intimnost kot veliko poglavje. Pripadati in se predati. Jemati in dajati. Biti znati eno. Si zaupati.
5. Zaupanje. Seveda, brez zaupanja se ne more tvoriti krhko a pomembno vezivno tkivo v partnerskem odnosu. Ponavljam: sama ljubezen med dvema je mnogo premalo za zdravo in kvalitetno partnerstvo. Bi se lahko strinjali s tem?
6. Vzgoja.
Če ima par otroke, je polje vzgoje eno od tistih front, kjer je zelo pomembno, da se partnerja usklajujeta kot starša, saj če imata otroke, sta nase prevzela poleg vloge partnerja, še vlogo starša. Pomembno je, da se oba držita oblikovanih vzgojnih pravil in se skupno dogovarjata okoli njih. Še zlasti ima velik pomen tako imenovano »zavezništvo med staršema«. Bodita vedno usklajena, ko otroku dajeta vzgojna navodila ali sankcije.
Tole je nekaj res poglavitnih definicij, kaj to zdravo in kakovostno partnerstvo je. Za dosego le-tega je potreben trud, odločenost doseči skladnost in konsenz ter garanje. Žal mi je, vendar je potrebno, kot pri vseh ostalih uspehih v življenju, za dosego cilja (srečno in zadovoljno skupno življenje s partnerjem) tudi nekaj narediti. Se potruditi. Razmišljati. Čutiti.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica