Martina Furlan Praznik: Ko začnemo raziskovati svoj glas, najdemo še marsikaj drugega

Kdo je Martina?

Zanimivo vprašanje. Velikokrat se zaznavamo tako, kot se indentificiramo preko naših vsakdanjih vlog. Torej zame bi bilo to približno tako; sem pevka, učiteljica petja, partnerka, mama…
Vendar ko bolje pomislim, ti lahko rečem, da je Martina zvok. Začasno zasidran v materijo, z namenom da izkusi zakonitosti Zemlje ter individualnost zaznavanja, se ob tem veliko nauči predvsem o sebi ter deli svoja odkritja z drugimi in se ob tem srčno radosti. Več o meni si lahko preberete na moji spletni strani: www.zgiz.net.

Prebrala sem, da te je glasba zanimala že kot otroka. Drži?

Res je. Že od otroštva rada pojem, se igram z zvoki ter jih raziskujem. Spomnim se, kako sem s prevrtavanjem mrcvarila kasetnik, ki si ga je mama zaslužila s prvo plačo. Uspelo mi ga je tudi popolnoma uničiti (smeh)
Odkar pomnim, me zelo zanima tudi psihologija ter odnosi med ljudmi.

Se spomniš svojega prvega glasbenega nastopa?

Se spomnim, seveda (smeh). Bilo je v domačem kraju. Počutila sem se tako pomembna(smeh). In zelo me je bilo strah. Tako sem bila zaposlena s svojimi čustvi, da sem zelo slabo dojemala realnost(smeh). Sedaj se lahko smejem, takrat pa ni bilo niti malo smešno.
Še vedno imam nekaj posnetkov mojih prvih koncertov. Ko jih kdaj poslušam, bi se najraje objela, ko slišim kako sem se takrat matrala in se skušala dokazati. Takrat tudi nisem še poznala vokalne tehnike in je prav čudež da si nisem poškodovala glasilk. No, to kaže na inteligenco telesa za samozdravljenje.

Tvoje življenje je torej prepleteno z glasbo, kako?

Glasba je vsak dan v moji glavi in srcu. No, tudi v drugih organih, da ne bo pomote (smeh). Vsak dan se z njo srečujem tudi preko učencev in učenk v svojem studiu za nego glasu Z glasom in zavestjo.
Hči igra harfo in sem aktivna poslušalka ter njena mentorica pri domači vaji. Ne gre brez tega, če imaš mamo glasbenico(smeh).
Glasbo poslušam v resnici zelo redko in takrat z namenom. Precej spontano jo raje ustvarjam med domačimi opravili; pojem pesmi o nogavicah, likalniku, bučkah…(smeh). Spontano se igram z ustvarjanjem hecnih rim. S hčerko to pogosto počneva. Pojeva dvoglasno med enim opravilom in drugim.
Velikokrat pa sem rada kar v tišini. Pri nas doma tv in radio nimata osrednje vloge. Nimamo radi, da bi bil venomer nek zvok v prostoru, kot zvočna kulisa. Tak “white noise” se mi v resnici zdi zelo moteč za človekov notranji mir in domišljijo, saj ti vedno polni dušo s čustvi in mislimi nekoga drugega.
Z glasbo se srečujem tudi v vlogi pevke, ko ustvarjam z glasbeniki.

Kaj ti predstavlja glasba?

Glasba je bila zame včasih predvsem možnost, da sem lahko izrazila utesnjene dele sebe. Trenutno pa mi glasba predstavlja stik z Vsemirjem. Glasba je vez z neotipljivim . Ko izdihuješ brez zvoka skoraj ne veš, da je tam, ko pa pripreš glasilke slišiš svoj dih, slišiš svojega duha. Dih, duh. Glas je res zgovorno orodje.

Kateri so tvoji glasbeni dosežki?

Zame je dosežek pot in ne cilj. Najbolj pomembno na poti se mi zdi to, da vztrajam vsak dan v ljubezni do glasbe in petja ter to prenašam tudi na svoje učence.

Kaj je tvoje poslanstvo?

Čutim, da jih imam več. Skupen imenovalec vsem pa je rast ali širjenje zavesti sebi in z zgledom vsem, s katerimi se srečujem. Pomagati sebi in ostalim ljudem do lahkotnosti bivanja, največkrat je ta medij glas, glasba.

Mi zaupaš kaj več o tvojem delu? Koga vse poučuješ in kako?

Individualno ter skupinsko poučujem od najmlajših do najstarejših. Moj najmlajši učenec je star 6 let, najstarejša pa je bila zaenkrat stara 80 let. Tudi sama bom tako “nora” in se učila novih stvari v pozni jeseni življenja(smeh). Resnično občudujem ljudi, ki so zaposleni z življenjem in ne z umiranjem.
Vodim delavnice za ozaveščanje glasu na vseh nivojih, od fizičnega, emocionalnega, duhovnega, notranjega in zunanjega.

Tvoj način dela je zelo specifičen, drži?

Moj način dela je vsekakor specifičen, saj delo prilagodim vsakemu posamezniku oz. skupini.
Ura petja poteka okvirno takole:
Prvi del je sproščanje – vsaj prvih nekaj srečanj na masažni mizi. Ta del obožujejo(smeh).
Drugi del je raziskovanje optimalnega diha in odmevnih prostorov v ustni, nosni in grleni votlini.
Tretji del ure pa se osredotočimo na skladbo (ki jo učenec navadno sam izbere) oz. tekst (za govorce ali tiste, ki pridejo zaradi težav z glasilkami).

Zasledila sem tudi, da orgnaiziraš karaoke?

V studiu redno pripravljam karaoke večere, delavnice o učinkoviti rabi glasu ter druge dogodke vezane na glas v sodeloavnju s strokovnjaki iz različnih področij.

Kdaj si se odločila, da boš učila petje?

Poučevati sem začela leta 2008, po tem, ko sem zamenjala nekaj služb in ugotovila, da nisem na pravi poti. Poučevanje je v resnici nenehno učenje in to me privlači.
Odločitev je dozorela tudi zaradi pragmatičnih razlogov, saj so nenehna potovanja zaradi nastopov precej naporna.

Si stroga učiteljica?

Če je strogost togost in nedostopnost, potem bom rekla, da si prizadevam biti ljubeče odločna brez strogosti. Vsekakor nisem neopazna učiteljica, ampak na to vprašanje bi bolje odgovorili moji učenci. Jih bom vprašala in sporočim(smeh).

Kaj odlikuje dobrega učitelja?

Po mojem je to zmožnost poslušanja učenca ter usmerjanja v samoraziskovanje z zrcaljenjem brez sodbe.
Pomembna je predvsem navzočnost učitelja, zbranost in prisotnost, osebna naravnanost in zavest učitelja. Učitelj je dober, ko je dober zgled nenehnega raziskovanja ter z zmožnostjo spreminjanja.
Občutek imam, da sem vsak dan boljša, saj si za to prizadevam. Nikoli pa ne bom popolna in nezmotljiva. Če se zmotim, se znam tudi opravičiti.

Kot glasbenica, vokalistka in učiteljica petja sodeluješ v različnih zasedbah in projektih. Katerih?

Kot ljubiteljica jazza sem veliko pela v različnih zasedbah, trenutno pa sem v fazi, ko bi rada sodelovala samo z eno skupino glasbenikov in se z njo povezala in rasla.
Našla sem prave ljudi, sedaj je potrebno samo še uskladiti prioritete.
V resnici nam je trenutna situacija v svetu nekoliko onemogočila sodelovanje in prioritete so se zopet postavile drugače. Verjamem, da se vse zgodi ob pravem času in sedaj očitno še ni pravi čas. Se ne mudi. Dobre stvari rabijo čas, da dozorijo.

Si predstavljaš življenje brez glasbe?

Lahko si predstavljam, ampak če lahko izbiram si raje ne bi(smeh). Saj veš, kar si predstavljaš malo že tudi ustvarjaš. V Bibliji piše:” In beseda je meso postala…” To pomeni, da je vsak zvok kreacija, že misel je ustvarjanje in zato raje ustvarjam kar mi je všeč (smeh).

Kaj počne Martina, ko ne poučuje petja?

Brklja po svoji glavi in je samo svoja, je mama, partnerka, hčerka, prijateljica, soseda, sokrajanka, zavestna državljanka, zemljanka.

Rada imam jogo, ples in gibanje v skladu z ritmi telesa, rada imam morje, rada potujem, rada imam sudoku, rada kuham rastlinsko hrano in rada dobro jem, rada imam dobre filme, ki me ne pustijo ravnodušne, rada imam druženje s prijatelji, rada imam konje, rada imam red in čist dom, rada imam svež zrak in objem gozda, rada menstrualno počivam, rada sem pristna.
Rada imam življenje v vseh obdobjih, tudi malo težjih, saj se vedno kaj novega naučim.
Italijanski glasbenik Vinicio Capossela je v eni od svojih avtorskih skladb lepo povedal: “kamna, ki se venomer vrti, ne obrase mah” in to nenehno gibanje v spremembi se mi zdi dobro vodilo v življenju.

Hvala Martina za tvoje odgovore. Naš portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.   

 

Spread the love