Pred znano ljubljansko gostilnico, v kateri je Milly bila zmenjena s Štefanom, smo po nekem čudežu prišli točno, čeprav je ob odhodu kazalo, da se nikoli ne bomo odpravili tja. Druščina “Milly in njeni prijatelji iz odprtega oddelka” se je namreč pred stanovanjskim blokom več kot pol ure (jasno, zelo neartikulirano in zelo glasno) pregovarjala, kdo naj se tja pripelje z avtom in kdo med nami naj gre s taksijem. Končno so upoštevali mojo kombinacijo, ki sem jo predlagala že zgoraj v stanovanju. Da ne bi Štefan slučajno pomislil, da je na zmenek prišla cela četica norcev, Milly naj bi se tja pripeljala sama. “Milly, ni res! – sem jo prepričevala. “Ni NUJNO POTREBNO priti na prvi zmenek v dolgi poročni limuzini. Pokliči taksi!” Pa ga je poklicala. Najdražjega, seveda. Halo Pravljični taksi. Roza mercedes s swarovski platišči. Cena za kilometer vožnje 5,00 eur. Za naju z Olegom sem odločno naročila svoj priljubljeni Taxi Intercourse. Videla sem, kako so se Olegu zasvetlikale zenice. “Mogoče bo kakšen luštkan, mlad voznik!” se je zarežal. “Upam!” – sem dodala. No, Ireni in Andreji sem mimogrede izbila iz glave idejo, da se tja pripeljeta z najetim motorjem, čeprav sta soglasno zatrjevali, da bi samo v tem primeru njuna vloga lezbičnega para pod krinko bila pristna. “Na prvi zmenek svoje prijateljice bosta šli z Ireninim avtom in pika!”, sem se jima skozi zobe ljubeče nasmehnila. Pa smo šli.
Za debelim drevesom na vrtu gostilnice smo se previdno zbrali in se dogovorili 1) da bomo kar se da neopazni 2) če se bo Štefan v živo izkazal za totalno napako, mi Milly lahko pošlje sms s ključno besedo Help in 3) vso pijačo in hrano, ki jo bomo nocoj zaužili nam bo Milly refundirala ko se poroči.
Po tem je naša bodoča žena od Štefana v vsej svoji (s)lepoti odvihrala proti vhodu, mi smo pa počakali, da bo minilo nekaj minut preden se spravimo v svoje undercover vloge. Medtem, ko je Oleg komentiral, da kako je vesel zaradi Milly in je Irena Andreji okrog glave povezovala rdečo Axl Rose ruto, da bo čim bolj spominjala na lezbijko, je mene prešinilo, da prehranjevanje, zapijanja in zmenkarije v gostilnici funkcionirajo le po predhodni rezervaciji. Kaj pa zdaj???
“Oh, don’t worry be happy. Dobili bomo mizi. Poznam lastnika, pred leti je bil moj laver!” se je koketno nasmehnila Olga. In res smo dobili mizo. Eno mizo za štiri, ne dveh kot smo si želeli, za vsak “par” posebej. In ne v desnem, prvem prostoru, kjer sta sedela Milly in Štefan, temveč v drugem, levem. Gostilnica je namreč imela en prostor s separejčki in majhnim odrčkom za glasbenike, ki je tokrat bil poln do zadnjega kotička, v drugem prostoru pa so kraljevale slavne okrogle mize, na katerih se je do polnoči tako dobro jedlo, po polnoči pa razposajeno plesalo ali hazardiralo, odvisno od stopnje zaljubljenosti in klientele.
Odgovor na to, kako dobiti pod kontrolo dogajanje za mizo v drugem prostoru, kjer je s svojim plenom Štefani Pečenko sedela naša Dramilly Queensky, je prišel v obliki Ireninega prebliska: “Bomo pa posamično in izmenjaje hodili na wc vsakih 10 minut, da bomo lahko preverjali, kako stvari tečejo. To ne bo nikomur sumljivo.” “Misliš? Kaj pa, če je Štefan ginekolog in bo opazil, da z našimi mehurji nekaj grozno ne štima?” – je vprašal Oleg. “Ja, Olgica, prav imaš”! – je ironično pristavila svoj piskrček Andreja. “Od vseh žensk v gostilnici boš ginekologu ti najbolj sumljiv!” “No,no! Ne začenjajte s svojimi egotripi, mislim, da je situacija dovolj trivijalna, da bomo morali res upoštevati Irenin predlog. Kdo gre prvi?”
Do sladice smo že izvedeli, da je Milly vsakič bila čisto pri miru ko smo hodili mimo in se je delala, da nas ne opazi. Da je Štefan visok, ima lep nasmeh, nosi srčkaste nogavice, da ima izbran okus za vino, da nima prstana na sredincu leve roke, da lepo diši (Oleg se je enkrat zelo približal mizi!!!), da “ne oddaja vajba, da bi bil jebač, ampak deluje precej čustveno zrelo” (Ireni se je zalesketala solza v levem očesu) in da nekaj ne štima, bolje rečeno, da mi nekaj zelo smrdi. “Ne na wc-ju, ampak v ozračju pri mizi”! – sem od silne hrane rigajoči se in na stolih zavaljeni druščini pojasnila, kaj sem opazila, ko sem se v tretjem krogu zadnja vrnila iz wc-ja. V tistem momentu je v presledku dveh sekund vsem štirim zapiskal mobi. Hitro smo pograbili vsak svojega in upravičeno pomislili, da nam je Milly poslala sporočila. “ČEZ 5 MINUT VAS ČAKAM V SOBI ZA PUDRANJE NOSU!” nam je sporočala. “A sem rekla?! Nekaj ni v redu!” sem zmagoslavno pograbila torbico in se zapodila proti toaleti. “Pridite za mano v razmaku 100-ih sekund en za drugim. Niste čreda!” sem jim še zabičala čez ramo.
Zato, da je Oleg lahko bil z nami na ženskem wc-ju smo Irenino Axl Rose ruto transformirali v ruto kot jo nosijo branjevke in mu z njo poveznili glavo. Ravno v tistem pa je vstopila Milly. “Ne moremmmm veččč.!!!! – je iz nje planilo. “Meni je totalno dolgčas. Tip je skoz pozoren, duhovit, zabava me, ne pogleduje vsakih pet minut na mobi, celo izklopil ga je, ker je rekel, da se mi hoče posvetiti v celoti. Zasipa me s komplimenti, postavlja vprašanja, POSLUŠA ME Z ZANIMANJEM ko govorim o sebi! Sploh ne tekmuje z mano, noče biti glavni frajer. Niti enkrat me ni vprašal koliko tipov sem imela. Niti enkrat ni vprašal, če bom šla po večerji k njemu domov. Ni vzvišen, ne naklada, ne hvali se! Kaj je to???Jaz bom umrla od dolgčasa. Nobenega adrenalina, nobenega trenja ne čutim! Samo neka slabost me obhaja, neko ščemenje v predelu trebuha. Ljubice moje. Zmotila sem se! Tip ni zameeeee. Aaaaaaaaa!!!” – je planila v neutolažljiv jok.
“Evo, vedela sem, da bi bilo bolje, če bi se delala, da mi je pod njuno mizo nekaj padlo, da bi se lahko vrgla na kolena in preverila, koliko ga je v hlačah. Zdaj bomo morali čakati na ta podatek najmanj pet zmenkov, kar pomeni najmanj en mesec. Zdaj jo bo zagotovo hotel najprej peljat v kino, pa v gledališče, pa v živalski vrt, pa na bowling….” – se je razkurila Andreja.
“Kkaj???” – je zmedeno zajecljala Milly, medtem ko ji je po nosu tekla razmazana maskara s spokojno zaprte trepalnice na tretjem očesu. “Kkaj vssee to ppo mee mee mee pomeeni?”
“Milly, ubožica moja!” sem jo pokroviteljsko in nežno objela. “Končno si srečala pravega moškega. Popravi si šminko, napudraj si nos, vrni se k Štefanu. Po večerji te bo najbrž hotel zapeljati do doma. Kar naj te, lepo se mu zahvali. Daj mi ključe od stanovanja. Tam te bomo počakali in ti vse lepo pojasnili. Vse bo še v redu, obljubim.”
– se nadaljuje – ali je Štefan res “normalen”? – se nadaljuje – bo Milly srečna? – se nadaljuje – se beremo prihodnjič – se nadaljuje – hvala za vaše lajke –
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
(Foto: www.pixaba.com)