Zlati rez - izza kamere z Alenko Frizerko, 6.del.

21.10.2017

 

Danes sem se ob prihodu v zakulisje razveselila Suzane, moja nosečka je nazaj, nisem več edina! Čeprav je naše število enako kot v prejšnji oddaji, pa smo še vedno začudeni nad tem, kako malo nas je. Do živega nam prihaja pritisk oddaje in ni čutiti več takega zagona in motivacije kot v samem začetku. Malce smo utrujeni, tudi nezadovoljni sami s seboj, saj je vsak od nas že prejel kakšno kritiko, malce pa smo tudi zmedeni glede odločitev žirije in poteka oddaje in posameznih izzivov, saj se iz našega zornega kota ne zdi vedno smiselno, kar se dogaja. Vsi pa se zavedamo, da smo v oddaji, v šovu, kjer mora biti pestro dogajanje in kjer predvsem ne smemo vzeti stvari preveč osebno ali si jih gnati k srcu. Vseh 12, ki smo začeli s prvo oddajo, smo odlični frizerji, saj drugače ne bi bili tukaj, kjer smo – je pa res, da nismo vajeni takega pritiska in le-ta kaj hitro zbije moralo. 

 

Ko vidim gostujočega žiranta za prvi izziv, se izredno razveselim. Aleksandra Fenosa nisem nikoli prej osebno spoznala, mu pa zvesto sledim na socialnih omrežjih in zelo spoštujem njegovo delo in ustvarjalnost na vseh področjih, na katerih se udejstvuje. Takoj se bolje počutim, saj vem, da če je on del žirije, bo izziv spet bolj tehnične narave in v tem se bolje počutim, saj imam občutek, da je lahko pri res strokovnih izzivih ocenjevanje veliko bolj objektivno in nepristransko, kot na primer pri spenjanju ali barvanju, kjer veliko vlogo igra tudi osebni okus. Tehnika pa je tehnika in ta “štima” ali pa ne. 

Pred začetkom prvega izziva nam Aleksander pokaže tehniko striženja, ki naj bi jo ponovili na lutkah. Ta je precej podobna tej, ki jo tudi sicer uporabljam v salonu, saj je z malo modifikacijami primerna za veliko različnih dolžin paževske pričeske. Vseeno si vsak korak pozorno narišem in zapišem potek striženja, saj ne želim, da gre karkoli narobe. Malo nas je že in včerajšnje grajanje žirije mi ni dobro delo, zato bi se danes rada res potrudila s svojim delom. 

 

Seveda bi lahko vedela, da ne bo šlo tako enostavno. Določim dolžino frizure na lutki in jo skoraj takoj obžalujem. Ideja je bila, da mi bo s krajšo linijo lažje zaradi sušenja in oblikovanja, in šele po prvem rezu pomislim, da morda ni prav, da sem prilagodila dolžino pričeske, kljub temu, da tehnika ostaja enaka. Nimam kaj, rez je narejen, grem naprej. Seveda sem s tem takoj vplivala na svoje počutje, koncentracija je padla in ko sta se ob meni v nekem trenutku znašla še dva snemalca, sem popustila pri položaju telesa in roke, spremenila kot striženja in v osnovno linijo frizure zarezala eno veliko luknjo. Ma ne morem verjet... Danes bo še en tak dan, ali kako? Malo se mi začne kaditi iz ušes... Okej, zdaj lahko začnem jokat in se vdam, ali pa pač speljem do konca to, kar sem zafrknila in naredim iz tega najboljše kar lahko. Odločitev, kako bom reagirala, je moja. Nekako mi uspe, da ostanem pozitivna, dokončam striženje, posušim in finiširam. Ej, frizura na koncu sploh ni slaba, je pa dejstvo, da ni to, kar smo gledali v predstavitvi. Upam, da ni kakšne “surprise” eliminacije v prvem izzivu in se trudim čim manj obremenjevati. 

 

Že mora biti tako, da mi nekaj ne gre danes. Živim po principu, da se vse zgodi z razlogom in tako moram sprejeti tudi stvari, ki mi niso najbolj po godu, še posebej, če sem sama njihov povzročitelj – tu se običajno skrivajo najbolj pomembne lekcije v življenju. Danes je bila v prvem izzivu očitno ta, da se ne smem vdati, ko se pojavi težava in da moram vseeno po svojih najboljših močeh dokončati, kar sem začela, saj je kljub napačni dolžini in luknji v spodnji liniji Aleksander pohvalil mojo tehnično sposobnost in natančnost, kar mi iz njegovih ust res veliko pomeni. 

 

Drugi izziv je pričeska za rdečo preprogo. Yes! To znam, to delam dostikrat in ko vidim še modele in izberem svojo, se počutim res samozavestno. Današnji dan gre lahko tako ali tako samo še navzgor, glede na to, kako sem začela s prvim izzivom – vsaj tako sem mislila. Ker ima moj model stajling, zapet do vratu, se najprej odločim, da bom lase vsaj pol spela, da jo malo odprem. Že njena naravna tekstura mi je bila zelo všeč, saj ima naravno valovite lase. Vseeno se odločim, da bom valove malo bolj uredila in jih naredim z likalnikom. Ker se mi zdi moj model bolj ostrega videza, se odločim, da bom naredila nekaj drugačnega, saj mislim, da ji pretirano mehka frizura ne bi pristajala, ne želim pa tudi tega, da bi frizura izpadla preveč svečano, saj za to nima primernega stajlinga. Volumen zato obržim samo na vrhu glave, pa še to samo toliko, da izenačim profil, ki bo nastal zaradi polnega zadnjega dela. Stranski deli so rahli, sproščeni, ob strani izvlečem še par posameznih pramen, da vseeno ustvarim rahlo mehkobo ob obrazu, saj ima moj model precej ostre poteze, ki zaradi črnih oblačil še bolj izstopajo in mislim, da potrebuje malo mehkobe, da celota ne izpade preveč trdo, rokersko. Lase zberem v tri čope, pazim, da se ne vidi prečk ter da ob strani dobim eno celoto. Iz čopov nato z lasnicami ustvarim gibanje od vrha glave in vse do konic, enakomerno razporedim lase, da niso vsi na isti dolžini, temveč padajo stopničasto v slapu. Kodre potupiram s prsti, jih namenoma zmršim in naredim nepopolne ter jih še dodatno matiram, saj je tak letošnji trend, ki je tudi meni veliko bolj pri srcu, kot pa urejeni, gladki kodri in valovi prejšnjih let, ki meni osebno delujejo preveč izumetničeno. S končnim videzom sem zadovoljna, moti me le barva las – model ima že malo narastka in kljub temu, da ima balayage tehniko barvanja, je dolžina skupaj s konicami že rumenkaste barve in deluje sprano, ob straneh in na sprednjem in zgornjem delu tudi ni več videti posameznih pramen, ki bi sicer obkrožali obraz. Vseeno se s tem ne obremenjujem, saj barva las danes ni na ocenjevanju, temveč gre za stajling, ki naj bi bil preprost, sodoben in primeren za rdečo preprogo. Mislim, da sem delo dobro opravila.

 

Seveda si želim, da bi sli lahko vzela čas, kot sem vajena v salonu, da lase sama pripravim, operem, posušim, uporabim primerne produkte... Iz oddaje v oddajo me vedno bolj moti, da ne morem delati na način, ki sem ga vajena in mislim, da mi to počasi načenja moralo – ker ne morem delati tako, kot vem, da zmorem in znam. Nikoli nisem ničesar delala na pol in zato sem v raznih “bližnjicah” frizerstva bolj slaba, saj jih pri svojem delu sicer nikoli ne uporabljam.

 

Predstavitev se mi spet zatakne v grlu, saj imam tremo, ker sem zadnja na vrsti in so bili danes izredno strogi do vseh, razen do Marka. Še toliko bolj me stiska, ker je gostujoči žirant Peter Klinc, legenda našega frizerstva. Joj, kako upam, da me ne bo skritiziral. Seveda se mi predstavitev zatakne nekje na pol poti, zmečkam skupaj nekaj o stajlingu in spetih laseh, pa pramenih zaradi mehkobe, sploh ne vem, če ima vse skupaj kaj smisla. Počasi se sprašujem, če bom za premagovanje treme mogoče res rabila strokovno pomoč... 

 

Glede na kritike, ki so jih namenili ostalim, sem tudi jaz pričakovala, da bom prejela kakšno, ampak njihov odziv me je danes popolnoma presenetil, saj sem bila sama zadovoljna z idejo in izvedbo in nisem pričakovala takega izbruha negativnih kritik iz njihove strani. Mogoče bi celo zbrala pogum za repliko, če ne bi bila popolnoma šokirana nad neprofesionalnimi komentarji. Da je primerna samo za na veselico in da spominja na plesalko ob drogu? Resno? Rok Š. je ravno tako izrazil svoje nezadovoljstvo in narisal zelo jasno sliko, kako neprimerno mu izgleda moja pričeska, pa je pri tem vseeno uspel ohraniti nivo profesionalnosti... Seveda ni lahko slišati kritike, sploh če je ne pričakuješ, vendar sem jo vedno pripravljena sprejeti, se izboljšati in nadgraditi svoje delo. Sem pa razočarana nad samim tonom, ker so se mi zdeli komentarji nepotrebno žaljivi in pod nivojem. Tudi pri ostalih tekmovalcih, ne samo pri meni – Folklora? Baletke? Operne dive? Kaj je bilo z žirijo danes, res ne vem... Mogoče je na njih vplivala polna luna ali pa so enostavno imeli slab dan. Vsi so kritizirali fige, zato naj povem, da je ob vnosu fraze “red carpet updo” v spletni brskalnik večina frizur spetih v neko različico fige. 

 

Žal mi je, kar se tiče moje pričeske, da je tako izpadlo, jaz frizure nisem videla v taki luči in žal mi je da žiriji nisem uspela prikazati svoje vizije. Spet – bi bilo kaj drugače, če bi bila pri predstavitvi bolj odločna, jasna in stala za tem, kar sem naredila? Ne vem. Bi se pa definitivno bolje počutila, če bi vedela, da sem bolj suvereno zagovarjala svoje delo in če bi že enkrat nehala momljati, kadar stojim pred njimi. Moje ideje so jasne, vsaka stvar, ki jo naredim, je tam z namenom, zakaj je potem tako težko predstaviti in pojasniti, kaj sem naredila in zakaj? Morda pa sem potrebovala tale hladen tuš, da se prebudim? Bomo videli pri naslednji predstavitvi...

 

Višje, kot si, globje lahko padeš. Zato se v uvodnih oddajah nisem veselila vseh kovanj v zvezde in nazivanjem s konkurenco, ker vem, kako hitro se lahko stvari obrnejo v takih oddajah. In so se res. Danes sem imela srečo, da do izločanja ni prišlo in ostajam v tekmovanju še do naslednjič. Iskreno pa menim, da moja frizura ni bila najslabša in nisem čisto zares prepričana, da bi oddajo resnično zapustila jaz, če bi do izločanja prišlo...

Ampak to so samo moje domneve. ;)