Deja Zupančič: zakaj veganstvo.

21.02.2018

 

 

Zakaj veganstvo?

(osebna zgodba)

Nikoli še nisem javno delila, zakaj in kako sem se odločila, da se začnem prehranjevati vegansko. Menim, da je sedaj pravi čas, da povem to zgodbo.

 

Moja zgodba se je začela veliko prej, še preden sem začela jesti izključno samo vegansko. Kako to mislim? Nekje 7 ali 8 let nazaj sem se odločila za dieto in takrat sem jo vzela zelo resno, da tudi dosežem nek lep rezultat. Videla sem v očeh družinskih članov, da mi ne verjamejo in so mislili, da je to še ena dieta, ki bo pri meni spodletela. Tako kot že mnoge druge. Nič niso rekli, a jaz sem zaznala njihove dvome. Ker mi niso verjeli in ker jim nisem skušala predstavljati bremena, da bi kuhali še zame dodaten obrok, sem se odločila, da se naučim kuhati sama. Kajti do sedaj so bile moja »specialiteta« testenine s kupljeno omako, kaj več od tega je bila zame že višja matematika.

In tako je Deja prvič začela pripravljati obroke sama … Dieta je seveda vključevala tudi živalske izdelke. Sedaj se zagotovo sprašujete, kaj ima to opraviti z veganstvom. Vse. Kajti takrat sem prvič sama videla in pripravljala surovo meso. Lahko povem, da večkrat sem ga pripravljala, bolj mi ni bilo všeč. V detajle zakaj, se ne bom spuščala. Tako sem nekaj časa jedla samo to, kar je bilo že pripravljeno pa sem kaj kmalu ugotovila, da je slika ista, le da je nisem videla. Zato sem ostala za nekaj časa samo na ribah. Ni potrebno poudarjati, da so tudi te kmalu odpadle. Postala sem vegetarijanka, ne da bi se preveč trudila ali to želela postati.

Mlečni izdelki in jajca so bila druga zgodba, ti so bili bolj trdovratni, nisem si predstavljala, da ne bi jedla sira … ali kosmičev z mlekom. Halo? A sem čez čas začela spremljati nekatere vegane na Youtubu, prebrala marsikateri članek in se odločila, da postanem veganka vsaj za en teden. Rada imam izzive v življenju, a ta cilj se mi je zdel praktično nemogoč. Brez jajc? In mleka? Predvsem pa – brez sira??? Vse dokler nisem na daljšem obisku pri prijateljici, ki sicer ni veganka, jedla njeno »po nesreči« pripravljeno vegansko hrano že 2 dni zapored. In mi je rekla: »Deja, sedaj, ko že 2 dni ješ samo vegansko, kaj ko bi izpeljala tisti enotedenski izziv o veganstvu?« Meni se je ideja zdela imenitna, samo še 5 dni pred mano, pa še do sedaj nisem nič pogrešala. Teden je minil brez problema in jaz sem ostala veganka. 

Svojo odločitev sem podkrepila z zbiranjem informacij, gledanjem dokumentarcev o veganstvu, prebiranju knjig … Ko sem prejela še etično znanje, ni bilo več poti nazaj. Veganstvo je sedaj del mene. Tako pomagam živalim, naravi in navsezadnje tudi planetu. Predvsem pa je ostalo z mano tudi zato, ker je sila enostavno. Lahko tudi trdim, da v življenju nisem še jedla tako okusnih jedi, kot jih jem sedaj. Iz tega se je rodila ideja za projekt Preprosto vegansko, da še drugim ljudem pokažem kako okusno in preprosto je zares lahko veganstvo.

Deja Zuapnčič

Foto: Galla Os