Pomarančni juice in rogljiček me nista kaj prida zadovoljila, kajti brez kave se mi dan nikakor ne more zapeljati v pravo smer. Po tem, ko sem Milly slekla njeno malo črno oblekico in črn čipkast modrček, da se med spanjem ne bi zadušila (saj veste, novodobni modrčki dvignejo prsi skoraj do grla), sem ostalim trem sotrpinom iz spremstva nakazala naj mi sledijo v kuhinjo in tam pristavila kavo. „Že dolgo se ga nismo takole nasekali, kaj?“ se je zahihital Oleg. „Oh, jaz sem se ga prejšnji večer na službeni zabavi še bolj. Prav zabetonirala sem se ga!“ – se je zarežala Andreja. „Omajgad, saj res! V službo bo treba, mene bo šefica ubila, če se ne prikažem. Danes gostimo pomembne poslovne partnerje. Bosansko-japonska delegacija si pride ogledat proizvodnjo našega novega bureka z matevžom in ajdove potice z okusom pice. Jaz ne bom kave! Grem se stuširat, sunem nekaj lepega iz Millyjine omare in pičim v službo!“ – je zdrdrala naša gospa asistentka pomočnika direktorja prodaje uspešnega slovenskega podjetja AJD’ CIAO in odbrzela proti kopalnici. Čez minutko se je vrnila in nevrotično odpeketala proti spalnici, potem pa se je spet kot kura brez glave prikazala iz spalnice in na poti proti kopalnici zavpila: „Po moje ima Milly polno torbico čričkov, ne neha ji piskat iz nje!“ Oleg in Andreja sta kot sestradana mrhovinarja planila proti spalnici, jaz sem si pa mirno natočila kavo, sedla na balkon in si prižgala cigareto. „Ne bom dopustila, da mi uničijo mojega jutranjega obreda srkanja kavice in spokojnega filozofskega razmišljanja o smislu življenja!“ – sem pomislila, čeprav me je razganjalo od radovednosti, kaj neki se dogaja v spalnici in čeprav sem dobro vedela, da ob navzočnosti teh mojih norih prijateljev kakršnokoli razglabljanje o globljem smislu življenja nima smisla. Zaprla sem oči z namenom, da bi malo meditirala, ampak po glavi so mi rojila sama neumna vprašanja na katera po vsej verjetnosti nikoli ne bom dobila odgovorov. Zakaj je Andreja zaposlena v založbi, če že deset let ni prebrala nobene knjige in si je v resnici materialno varnost že zdavnaj zagotovila s prodajo seksualnih pripomočkov v prostem času? Koliko planetov je še neodkritih v našem osončju? Je možno, da je Oleg res biseksualec in kaj za vraga v resnici pomeni biseksualec? Je to neke vrste seksualna bipolarna motnja? Ko se pojavijo simptomi manije si evforičen gej, ko si pa v depresivni fazi si pa strejt, ali ravno obratno?! Ali na tem svetu sploh obstaja idealna služba za Milly, glede na to, da je do zdaj zamenjala vsaj ducat poklicev in je prejšnji teden poslala svojo jubilejno stoto prošnjo za novo službo? Tokrat je vrgla trnek na delovno mesto „Samostojna individualna in neodvisna referentka-kreatorka novih delovnih mest v državnih ustanovah“. Razpis za to delovno mesto je na fejsbuku objavilo znano kadrovsko podjetje „ESSZ“ (Evropska sredstva so zakon). Milly je v prošnji izrazito poudarila svojo sposobnost narediti iz muhe slona in navedla, da si je največ izkušenj in znanja za to delovno mesto pridobila, ko je bila organizatorka poročnih obredov v Živalskem vrtu. Ponosno pa je pripela tudi svojo fotografijo iz obdobja, ko je bila voznica busov LPP-ja. Ravno ko sem se ubadala z vprašanjem, ali se je lažje pogajati s teroristom ali z žensko, ki jo je zgrabil PMS, sta Andreja in Oleg pridrvela in sem hočeš-nočeš vstala z balkona ter se jima pridružila v kuhinji. Oleg je z najbolj neumno faco, kar sem jih kdaj videla, držal v roki Millyjin pametni telefon in mi kot fantek, ki je ravnokar razbil mamino najljubšo vazo, priznal: „Toliko je piskalo, da nisva hotela, da bi se Milly zbudila, pa sva kar vzela mobi, da tukaj skupaj pogledamo, kdo ji pošilja vsa ta sporočila… mogoče je kaj nujnega….mogoče se je Štefanu kaj zgodilo…mogoče ji iz službe sporočajo, da je dobila povišico…mogoče njen sodelavec hoče mojo številko….mogoče…ma, jaz bom kar pogledal!“ Potunkal se je v sporočila in s privzdignjenimi obrvmi ter ustnicama, ki ju je oblikoval v šobo nakazal začudenje. „Kaj pa je?! Ne da se mi igrat pantomime, daj sem!“ – mu je Andreja iztrgala telefon iz roke. „Adijooooo, jaz grem! Se javim po drugi uri!“ – se je iz predsobe od nas poslovila Irena in zaloputnila z vhodnimi vrati. „Ne morem verjet! Pa to ni res! A je to mogoče?! Pa kaj se to lajf prav heca?! Prav izziva našo ubogo Milly! Odtrgalo se ji bo! A se to res dogaja?!?! – je zabrnela Andreja medtem ko je s palcem leve roke v katerem je držala mobi drsela po ekranu. Z desno roko je z mize potegnila steklenico v kateri se je bohotilo še nekaj požirkov viskača, takrat pa sem jaz njej iztrgala mobi iz roke: „Kaj pa je?! Ne da se mi igrat resnice ali izziv, daj sem!“
Preletela sem prejeta sporočila in ugotovila, da je v slabih tridesetih minutah prejela 13 sporočil po sledečem vrstnem redu:
Sporočilo št. 1 od Štefana: „Čeprav to noč nisem zatisnil niti očesa, te ves čas od kar sva se razšla sanjam. Upam, da si se tudi ti imela tako čudovito kot jaz. Lepa si, zabavna in zelo si mi všeč. Spočij se in ko prideš k sebi, pokliči. Tvoj Štefan (mežik)“
Sporočilo št. 2 od mame: „Milly, ne pozabi, da je danes očijev rojstni dan, darilo sem že kupila, samo podpisat se moraš zvečer ko prideš na večerjo. Upam, da ti je torta, ki so jo obljubila, uspela. Komaj čakam, da se vidimo. Tvoja edina mami, ki te ima najraje na svetu, še posebej od kar si se preselila (15 smejkotov)“
Sporočilo št. 3: brezvezno komercialno sporočilo od xxxx podjetja, ki vabi na razprodajo.
Sporočilo št. 4 od Štefana: „Pozabil sem ti prej napisat, da imam eno veliko presenečenje zate. Stavim koš poljubov, da ti bo všeč (mežik)“
Sporočila od št. 5 do št. 13: od Marka, Nejca, Simona (2x), Gorana, Danija, Jasmina, Igorja in Vlada. Verjetno ste že sami uganili, da so to imena dosedanjih „kandidatov za poroko“, ignorantov in neotesancev, ki so se nesramno izogibali kakršnikoli korespondenci z našo gorečo ljubiteljico esemesanja. Kot da bi se dogovorili, čeprav se zagotovo med seboj ne poznajo, so ji poslali sporočila z neverjetno podobno vsebino in podobno postavitvijo smejkotov, mežikov in srčkov.
Vsa sporočila so bila variacija na klasično moško opravičilo, ki ga pošljejo ko se želijo dokopat do brezplačnega seksa. Esemesi so, bolj ali manj, blazno pametno sporočali sledeče, kar sem tudi na glas prebrala Andreji in Olegu:
„Hey Milči, lepotička (mežik) Oprosti, ker se nisem tako dolgo javil, nekaj sem bil bolan pa sem zbolel, pa še v službi gužva pa to, saj veš (smejko) Daj, mačka, pokliči, greva na kakšen drink ali pa v kino, če se me še spomniš (srček) Jaz se tvoje oblekice, petk in skuštrane frizure še zelo dobro spomnim (mežik in podpis)“
Zanimivo, ne? Ravno danes, RAVNO danes, ko se je Milly vrnila s prekrasnega prvega zmenka s Štefanom in vse kaže, da se bo njuna romanca razvila v nekaj „bolj resnega“, so alfa samci zavohali nevarnost in po pol leta ignorance ugotovili, da se jim je spet dvignil fokus na Milly. No, mogoče se res ne reče „dvignil fokus“, ampak bere se pa povsem fajn.
Evo, to je ta zakon narave, ki vlada v moško-ženskih odnosih in ki ga poskušam mojim prijateljicam vtepsti v glavo. Dokler ženska s svojo obsedenostjo in trmo rine skozi zid z željo, da bi dobila dotičnega moškega, se oklepa te svoje želje kakor malega Boga in se kot obliž energetsko prisesa na njegovo telefonsko številko, do takrat se bo moški skrival, izogibal, se umikal in jo ignoriral. Ko se ženska iz lovca umesti nazaj v svoj naravni princip sprejemanja, pa lahko upravičeno pričakujemo, ne s strani vseh moških, s strani večine pa, da bodo spet začeli komunicirati.
„Kaj bomo pa zdaj?!“ – sta skoraj v isti glas vprašala Andreja in Oleg. „Zbrišemo te esemese ali tvegamo, da se Milly odtrga?“
„Zakaj bi se mi pa odtrgalo?“ – se je na vratih spalnice spraševala ravnokar prebujena Milly.
– se nadaljuje – kaj bi pa vi naredili? – bi zbrisali esemese? – komentirajte po milly volji – 🙂
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
(Foto:www.pixabay.com)