Ko se miza šibi od izbranih domačih dobrot.

04.01.2017

Kaj pa če se lotite domačih Slovenskih  pridelkov in živil. Slovenija je po običajih in tradicijah raznolika dežela, kar se odraža v bogati gastronomski dediščini. 

DOMAČ KRAŠKI PRŠUT

Je specialiteta, ki se vse bolj uveljavlja kot zdrava in lahko prebavljiva praznična prehrana v teh dnevih. Čas zorenja pršuta je eno leto, v tem času se razvijejo značilne senzorične lastnosti. Sol, čist zrak, burja in skrben nadzor omogočajo, da si po dvanajstih do šestnajstih mesecih zorenja z užitkom odrežete zares okusno, rubinasto rdečo rezino zapeljivega vonja.

Kraški pršut je dediščina izkušenj, mojstrskih spretnosti in starodavnih izročil prijaznih in radodarnih domačinov. Skrivnost te edinstvene kulinarične specialitete se odraža v bogati aromi, intenzivni rubinasti barvi in nekoliko čvrstejši, vendar sočni in rahlo slani rezini.

Pršut vsebuje majhno količino soli in maščob in je bogat z vitamini in minerali. Zaradi razgrajenih beljakovin je lahko prebavljiv in ima visoko hranilno vrednost.

NANOŠKI SIR

Nanoški sir je bil prvo živilo z zaščitenim geografskim poreklom v Sloveniji. 

Nanoški sir je zaščiten v Bruslju s certifikatom geografskega porekla na evropski ravni.

Zaščitni znak geografsko poreklo pomeni, da je sir izdelan iz kakovostnega mleka iz domačega okolja, mleko od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili. Tako mleko ima precej mineralov, predvsem kalcija, zato ima tudi sir gastronomsko in prehransko vrednost.

Za izdelavo nanoškega sira odkupijo približno milijon litrov mleka na leto, za izdelavo enega kilograma sira pa porabijo deset do dvanajst litrov mleka. 

Mleko za proizvodnjo nanoškega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je nanoški sir intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer se nahajajo zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju sira izoblikuje pikanten okus sira, ki je značilen za nanoški sir.

OREHOVA POTICA

Potica je slovenska narodna jed. Kaj pa, če namesto bele moke uporabimo kamutovo ali ajdovo, namesto belega pa trsni sladkor ali kokosov sladkor. Testo za potice je kvašeno, iz pšenične moke; ponekod tudi iz ajdove in koruzne moke… Potica dobi ime po moki ali vrsti nadeva npr: ajdova, pehtranova, orehova. Značilnost potic je, da testo zvaljamo, ga lepo namažemo z nadevom, zvijemo in damo v namaščen model, ki mu da podobo. 

Kamut je starodavno, nepredelano žito, ki je ohranilo veliko hranljivih mineralov in beljakovin. Izjemno dobro se obnese pri peki potic in piškotov ter predstavlja bolj zdravo alternativo klasičnim belim mokam, kaj če bi letos naredili spremembo in bi vključili, kamutovo moko.

Marjetka Založnik → Zdrava kuhinja malčkov

(Foto: www.pixabay.com)