Trasa ture poteka od Tacna mimo kajakov po makadamski poti. Čez brv prečka reko Savo in zavije na levo proti Mednu ter naprej po makadamski poti do zdravilnega izvira ter do Pirnič. Nato teče čez Zavrh na vrh Šmarne gore in nazaj v Tacen. Tura je dolga 13km in je kratko-malo čudovita. Ker sama nerada tečem po asfaltu, je to velik plus te ture. Nekaj malega je asfalta od Pirnič do Zavrha. Pot poteka po ravnem makadamskem terenu in takrat, ko ti postane že malo dolgčas teči ves čas po ravnem, se začne vzpon na Goro, ki spremeni frekvenco korakov, pokaže se še večja elastičnost Ahilove tetive in upogibalke kolkov so še bolj aktivne. Zadnja stegenska mišica se aktivira do konca in poveča se frekvenca dihanja in srčnega utripa. Krasen občutek. Ker sva z možem tekla pri minus 2 ali 3 stopinje, je bil klanec navkreber še kako dobrodošel. Oba pa sva začutila hlad in manjšo otrdelost sklepov, predvsem kolenskega, ko sva se spuščala po strmini Šmarne, predno sva prišla na sedlo. Predvidevam, da je bil za to kriv mraz, ker čez kratek čas, ko so se mišice spet navadile na nov cikličen gib pri teku navzdol – večja aktivacija sprednje stegenske mišice, amortizacija sklepov, tetiv pri doskokih, še večja stabilizacija skočnega sklepa in mišic trupa – je bolečina izginila.
Prednost te ture je v tem, da poteka po makadamu, po razgibanem terenu, kar omogoča različno aktivacijo mišic ter hkrati počitek enih ali drugih. Pot je uporabna tudi v slabem vremenu (v dežju ali še bolje po dežju, ker ni blatna). Tura je časovno sprejemljiva, ker traja do uro in pol in jo lahko pretečete tudi zjutraj pred službo, tudi v temi z lučko, ker je široka in stabilna. Pot je pestra in ni dolgočasna. Minus ture je v tem, da je v večjem mrazu mogoče malo prehladna. Osebno jo ne bi tekla pri minus 6. Res pa je, da je to stvar posameznika.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi