Štirje stebri: voda, hrana, gibanje in spanje, ki podpirajo naše telesno in duševno zdravje.

12.12.2016

Ali kdaj pomislite na osnovne fiziološke potrebe, ki jim imamo? To so: voda, hrana, gibanje in spanje. Velikokrat nas boli glava, imamo otrdele sklepe, nas boli hrbtenica, zaradi lakote posegamo po hrani, ki nam je pri roki in to so največkrat sladkarije, smo ob najmanjšem telesnem naporu zadihani in brez moči, se počutimo nezadovoljni, prazni, nesamozavestni, grdi...

Če organizem ni močno podprt z vsemi štirimi stebri, se začne podirati naše telesno in duševno zdravje. Če eden od temeljev hiše ne opravlja svoje funkcije kot bi jo moral, t.j. držati »hišo« pokonci, trdo na podlagi, se hiša počasi nagiba na eno stran, nato popusti prvi temelj, ki največkrat potegne za sabo še ostale. Zato je skrb za naše telo in fiziološke potrebe osnova našega telesnega in duševnega zdravja. 

Poglejmo posamezne stebre in njihov vpliv na naš organizem.

Voda

Voda sestavlja 70% našega telesa. Če ima organizem premalo vode, kar pomeni, da smo že dehidrirani, lahko to povzroči odpoved posameznih organov in po treh dneh brez vode smrt. Če čutimo žejo, smo že dehidrirani in se telo že bori. Vodo moramo piti ves dan. Minimum je 1 liter na 25 kg lastne telesne teže, kar v povprečju pomeni okoli 2,5 do 3 litra vode, limonade, mineralne vode ali čaja na dan. Telo se rehidrira šele v 24-48 urah. Tudi če spijete 3 litre vode ali česa drugega, ne boste nič na boljšem, ker telo potrebuje nekaj časa, da vsrka iz vode sladkorje (glukozo) in soli (natrij). Zato je priporočljivo, da pijete sproti. Če so razmere ekstremne, kar pomeni huda vročina in vlaga, ali če ste dalj časa športno aktivni, več ur npr. tečete, kolesarite, vam bo voda oz. elektroliti edina rešilna bilka. Hrana v ekstremnih situacija ni tako pomembna kot voda. Glej članek: Tek ali drugi vzdržljivostni športi v vročini.

Hrana

Hrana je gorivo, energija, ki jo dobimo, da lahko normalno delujejo naši možgani, notranji organi, se obnavljajo celice, mislimo, delamo, se gibamo, športno udejstvujemo. Če telesu ne nudimo vsaj dveh uravnoteženih obrokov na dan, kar pomeni, da so v obroku ogljikovi hidrati, beljakovine, vlaknine, potem telo nima dovolj moči, da bi normalno delovalo. Če ni beljakovin, nismo siti, ampak ves čas lačni in posegamo po nečem (največkrat kar nam je pri roki), kar ni zdravo in hranilno, ampak najverjetneje škodljivo. Če ni v obroku vlaknin, kot je predvsem zelenjava, potem bomo imeli slabo prebavo. Če nimamo kompleksnih ogljikovih hidratov, nimamo dovolj moči za fizično delo. Zato dobro premislite, kaj jeste za zajtrk in kosilo. Malica je lahko poljubna, toda naj bo zdrava.

Gibanje

Naše telo je ustvarjeno za gibanje in ne za sedenje. Tako je, to je dejstvo. Če veliko sedimo, se nam to počasi začenja kazati na celotnem organizmu ter na duševnem počutju. Počasi se nam začne sesedati hrbtenica, ker diski nimajo hranil, ker nam slabijo mišice trupa; otrdijo sklepi in pojavijo se bolečine v sklepih; mišice celotnega telesa atrofirajo; elastičnost vezi in kit ter kože se zmanjša (na elastičnost vpliva starost, prehrana, največ pa gibanje); srce in pljuča oslabita; gradniki kosti se zmanjšujejo in kosti postajajo vedno bolj krhke. Osteoporoza se pri ženskah lahko pojavi že okoli 30 leta, pri moških pa okoli 40 leta. Z gibanjem, ki je udarno (tek, poskoki, hoja po hribu navzdol), zmanjšujemo pojav osteoporoze. Prebava in peristaltika ter sam metabolizem zelo upočasnimo, če se ne gibamo. 

Koliko se je potrebno gibati? Odvisno od sposobnosti posameznika. Nekdo, ki se nič ne giba in bi to rad želel spremeniti, naj med delom vsako uro vstane od mize in se vsaj nekaj minut razgibava. Po službi naj gre na zrak, na sprehod. Počasi naj dodaja vaje za moč: hoja v hrib, vaje moči posameznih mišičnih skupin. Kdor se že redno giba ali rekreira, že čuti pozitiven vpliv gibanja na telo in duha. Postopoma naj povečuje količino oz. intenzivnost vadbe. Vsekakor pa je gibanje na svežem zraku pomembno in nenadomestljivo.

Spanje

Počitek oz. spanje je tako pomemben steber kot vsi ostali. Človek potrebuje 8 ur spanja na dan. Otrok še več. Če ne spimo, telesu ne damo možnosti, da se obnovi na celičnem nivoju. Med spanjem se izloča melatonin, ki uravnava našo biološko uro spanja in budnosti ter rastni hormon, ki ima neverjetno pozitiven vpliv na obnovo in rast našega organizma. Športniki se še kako dobro zavedajo, da brez regeneracije ne morejo trenirati, ker se mišice preveč izmučijo – temu pojavu pravimo pretreniranost, kar vodi v poškodbe. Toda spanje je pomembno za vse, obnova ni samo mišična. Rastni hormon ima neverjetno pozitivne učinke tudi na naše kosti, vezivno tkivo, lepo kožo, poveča zmogljivost telesa in uma, sprošča maščobne kisline iz maščobnih celic in porabo maščobe v energijo itd.

Če povzamem: zavedati se moramo, da tako kot dojenček potrebuje red in urnik hranjenja, spanja, gibanja, tako smo tudi mi veliki dojenčki, ki potrebujemo točno to. Če smo telesno preskrbljeni, imamo moč in energijo, da se zoperstavimo stresu, opravimo zahtevno delo v roku, dosežemo dobre športne rezultate, imamo dovolj energije za igro z otroki, smo samozavestni, pokončni, srečni in najpomembneje – zdravi!

dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi

(Foto:www.pixabay.com)