Imunologija je znanstvena veda medicine, ki proučuje zgradbo in delovanje imunskega sistema. Če laično pomislimo, se ves čas vrtimo okoli našega sistema za uravnavanje telesne odpornosti oz. našega zdravja. Če se počutimo slabo in smo na robu bolezni, krivimo padec imunskega sistema, če se počutimo odlično pa si rečemo, da nam gibanje in zdrava prehrana dobro deneta na zdravje. To vse je popolnoma resnično in brez olepšavanja zagotovo drži, da: če jemo zdravo in nepredelano hrano, če se veliko gibamo in tudi potimo, če smo veliko na svežem zraku v naravi, če dovolj pijemo, če se izogibamo psihičnemu stresu in če se izogibamo strupom v alkoholu, cigaretah, drogah in drugim strupenim virom – smo na odlični poti do zdravja in močnega imunskega sistema.
Novorojenčka ščitijo protitelesa, ki jih dobi od matere (tudi z mlekom). Kmalu po rojstvu prevzame imunski sistem nalogo, ki jo opravlja vse življenje: prepoznavanje vdirajočih patogenov, kot so zajedavski črvi, virusi in bakterije.
Okvare v delovanju imunskega sistema se lahko odražajo v šibkejšem, močnejšem ali manj specifičnem delovanju. Vzrok za slabše delovanje pri človeku lahko povzročijo genetske okvare, pridobljena stanja, kot je HIV/AIDS, ali uporaba zaviralcev imunskega sistema (antibiotiki in določena zdravila s tovrstnimi stranskimi učinki), posledica česar je manjša odpornost proti nalezljivim boleznim. Poleg naštetega pa na slabše delovanje imunskega sistema vplivajo razni virusi in bakterije, ki smo jim izpostavljeni. Za kakovosten imunski odziv je pomembno, da je telo v času okužbe v čim bolj optimalnih razmerah. Potek bolezni je praviloma hujši, če nas okužba zaloti sredi hujših naprezanj, stresov, neugodnih klimatskih pogojev ali v slabi telesni kondiciji.
Sedaj pa malo podrobneje poglejmo direktne dejavnike tveganja:
1. Prehrana. Snovi za delovanje imunskega sistema dobimo z ustrezno prehrano. Če ne uživamo take hrane, da bi organizem iz nje pridobil vso potrebno energijo in gradbene snovi, naša odpornost pade. Enostavni ogljikovi hidrati (bel kruh, bel riž, sladkarije in druga prečiščena živila) najpogosteje vsebujejo prazne kalorije in so zadnja stvar, ki jo potrebujemo za svoje zdravje. Takšna obubožana in prazna živila so pogosto »obogatena« s kemičnimi dodatki za barvo, okus, stabiliziranje, aromo ipd. in povzročajo vedno več alergij in drugih težav z zdravjem. Medtem ko ekološko pridelana sezonska lokalna zelenjava in sadje prinaša vitalnost sonca in zemlje v telo ter predstavlja tisti pravi vir vseh vitaminov (predvsem vitamin C ), mineralov in encimov. Poseben poudarek velja nameniti naravnim probiotikom kot so kislo zelje, fermentirani mlečni izdelki, ki naravno uravnavajo črevesno floro. Žvečenje in grizenje hrane dviguje raven imunskega sistema, ker se hrana bolje prebavlja, torej tudi bolje absorbira v telesu.
2. Pijača. Pijte vsaj 2 do 3 litre vode ali nesladkanega čaja na dan, odvisno od telesnega napora in letnega časa. Izločanje vode iz telesa s potenjem, uriniranjem, z blatom, z izdihavanjem, čisti naš organizem. Nezdrava pijača, kot so gazirane pijače, alkohol itd. zastrupljajo organizem podobno kot predelana in umetna živila. Prevelika količina teh strupov telesu jemlje prepotrebne minerale in vitamine in organizem si jih zaradi pomanjkljivega vnosa z zdravimi živili, sam jemlje iz kosti. Kar vodi v slab imunski sitem in tudi v pojav osteoporoze.
3. Gibanje. Gibanje in premikanje črevesja pospešuje peristaltiko. Redna prebava pomeni zdravje našega črevesja in imunskega sistema. Zdravo črevo vsrka veliko zdravih snovi (makro in mikrohranil), ki jih dobimo po krvi in do naših celic. Zapacano in zamašeno črevo pa vodi do okvare jeter in ledvic in do številnih bolezni, ki so večinoma posledica sedentarnega načina življenja.
4. Strupi iz okolja. Alkohol, droge, cigarete dokazano slabijo imunski sistem, ker srkajo iz telesa vitamine in minerale. Med strupe pa spada tudi delo v neekoloških razmerah, kot so kemične tovarne, premogovniki, itd. Delo v neugodnih razmerah povzroča zastrupitve organizma in okvare imunskega sistema. Če delate v podobnih razmerah, je nujna zaščita in varnost na delovnem mestu. Med strupe sodijo tudi kemikalije in pesticidi, ki jo lahko vsrkajo pridelki na zemlji. Ekološko pridelana hrana se nanaša ravno na ta dejavnik.
5. Svež zrak. V okolju, kjer se kopičijo virusi in bakterije se je nezdravo zadrževati. To so zaprti in neprezračeni prostori. Problem zimskega časa je, da se zaradi mraza ne moremo dalj časa gibati na svežem zraku. Zato je potrebno domače prostore veliko zračiti. Izkoristite vsak sončni žarek tudi v mrzlih zimskih dneh in vitamina D vam ne bo manjkalo .
6. Antibiotiki. Kot sem že zgoraj omenila, nekatera zdravila lahko močno oslabijo imunski sistem. Antibiotiki pobijajo vse bakterije tako dobre kot slabe, zato so nujni probiotiki, ki uravnotežijo črevesno floro. Med jemanjem antibiotikov je zato priporočljivo jemanje ali uživanje probiotikov (kislo zelje, itd.)
Med posredne dejavnike tveganja pa prištevam:
7. Telesna kondicija. Bolj ko ste v dobri telesni formi, bolj nepremagljivi in odporni ste proti raznim okužbam. Če pa že zbolite, se telo, ki je zdravo in močno, hitreje pozdravi. Učinki bolezni so lahko šibkejši. Velikokrat se nam primeri, da če se -seveda če nimamo vročine ali hujših znakov bolezni – v začetni fazi dobro preznojimo ali z lahkim treningom ali v savni, se iz telesa izločijo nekateri strupi in lažje premagamo bolezen ali pa jo tako rekoč preskočimo. Seveda, če smo v zelo slabi telesni formi in nas vsak telesni napor vrže iz tira, nas bo tudi bolezen popolnoma izčrpala in okrevanje bo dolgotrajno.
8. Psihičen stres. Stres srečujemo na vsakem koraku, toda potrebno ga je omiliti in se z njim na pravi način spopasti. To je počasen ubijalec imunskega sistema. Se vam je kdaj zgodilo, da ko ste končno prišli do dopusta, ki ste ga tako težko čakali, ste že prvi dan počitnic zboleli in potem najmanj teden dni prespali, preležali in se počutili popolnoma izžete in na robu moči? To je znak, da ste res pod prevelikim stresom in morate nekaj dolgoročnega spremeniti v svojem življenju. Tablete niso rešitev.
9. Utrujenost. Pomanjkanje spanja in počitka telo slabi in prehaja v kronično utrujenost. Zdravje je zato zelo ogroženo. Prisilite se in pojdite spat ob 22h, tako boste spali vsaj 7 do 8 ur. To je minimalen čas, ki ga potrebuje telo, da se obnovi na celičnem nivoju.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi
Foto: Pixabay.com