Okrepimo srce in ožilje

Foto: Pexels.com

 

Človeško srce utripne 100.000 krat na dan in poganja 5,6 litrov krvi po 96.000 kilometrov dolgem omrežju žil – kot bi 2,5-krat obkrožila Zemljo po ekvatorju. Tok krvi je zelo močan. Srce iztiska kri tako silovito, da lahko iz poškodovane velike arterije kri brizga meter visoko v zrak. Nenehen tok pomaga ohranjati žile prehodne. Toda na mestih, kjer arterija zavije, lahko v žilno steno vstopajo delci holesterola, maščob in drugih snovi. Čim več umazanije je v sistemu tem bolj je verjetno, da bo prizadeta arterija sprožila srčni infarkt.

Mastna hrana, kajenje, stres, vse pogostejše lenarjenje pred televizorjem, so največji osumljenci na seznamu tveganja za nastanek koronarne bolezni srca, bolezni, ki dosega razsežnosti svetovne epidemije. V Sloveniji umre zaradi akutnega srčnega infarkta v povprečju 13 žensk in 85 moških pri starosti 50-59 let. Pri starosti 70-79 let pa 155 žensk in 187 moških.

Gibanje nas telesno krepi in drži pokonci oz. zdrave. Ni potrebno, da se ure in ure potite v telovadnici. Za srce in ožilje je dobro, da vsaj malo pomigate. V svoj dnevni urnik vključite kratke sprehode, izkoristite stopnice, pojdite eno postajo prej dol iz avtobusa in prehodite razliko do službe ali doma, vrtnarite, sami operite avto. Vse je bolje, kot nič.

Ne sekirajte se, če ne morete vaditi 30 minut neprekinjeno. Vadite in vsakič poskusite za malenkost podaljšati vadbo. Postopnost je pomembna, toda za ohranjanje zdravega srca in ožilja, je nujno vsakodnevno gibanje. Med zelo zdrave športe uvrščamo nordijsko hojo.

Vadba za srce in ožilje krepi srce, saj pride zaradi izboljšane cirkulacije do srčne mišice več krvi in posledično več kisika. Tudi tisti, ki imate težave z visokim krvnim tlakom, lahko izboljšate vaše zdravje na ta način, da ste telesno v formi.

Športna vadba vam pomaga k boljšemu počutju. Dobro počutje je dober začetek, da se lažje držite nekega programa kot je npr. izguba odvečne telesne teže. Ko postanete bolj aktivni, začutite več energije in kar naenkrat vam vsakdanja opravila, kot je npr. hoja po stopnicah ali nošenje težjih stvari, postanejo veliko lažja.

Začnite z majhnimi zidaki in počasi gradite naprej. Najdite oz. ustalite se v nekem vadbenem ritmu, ki vam najbolj ustreza. Ko vam postane rutina, lahko vadbo količinsko in/ali po intenzivnosti povečujete. 

Srce vam bo hvaležno za vsako minuto vadbe!

dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg.

Spread the love