ZAKAJ SE BOJIMO ZALJUBITI

Mnogi od nas si globoko v sebi želimo ljubeče in intimne bližine naše sorodne duše, želimo biti ljubljeni in ljubiti brez računice in predsodkov, a realno se branimo tega, da bi se prepustili ljubečim čustvom in se zaljubili. Zakaj pa se bojimo zaljubiti?

Prepričani smo, da nas naši obrambni mehanizmi »ubogajo« in če sami  ne želimo tega, da se zaljubimo, potem se ne bomo in obenem smo prepričani, da nas bo to rešilo pred tem, da bi bili kasneje prizadeti. V resnici pa sami sebi lažemo in se goljufamo, kajti v resnici si želimo bližine in sprejetosti. Kaj torej povzroča naše strahove pred čustveno predajo?

1.    Prava ljubezen nas naredi ranljive
Novo ljubezensko razmerje je pač neznani teritorij, večina nas pa ima prirojeno bojazen pred neznanim. Če si dovolimo, da se zaljubimo, pomeni, da smo resnično tvegali. Drugi osebi začnemo zaupati, dovolimo ji, da ima vpliv na nas, kar pa nas seveda naredi odprte in ranljive. Nekako v sebi mislimo, da bolj kot nam je mar za partnerja, bolj smo lahko prizadeti.

2.    Nova ljubezen vzbudi preteklo bolečino in prizadetost
Ko vstopimo v novo razmerje, se v resnici sploh ne zavedamo, kako nas determinirajo naše pretekle izkušnje. Način, kako smo bili prizadeti v preteklosti, od otroštva dalje, ima močan vpliv na to, kako dojemamo ljudi, ki jim spustimo bližje k sebi. Nehote se lahko zablokiramo in ne zaupamo, bežimo od možnosti ljubezenske bližine, ker nas ohromi strah v smislu, da bomo zopet podoživeli prejšnje težke in boleče izkušnje ali ignoranco osebe, ki nam sicer veliko pomeni. Tako sebe »zapremo« pred morebitno možnostjo ljubezni in bližine.

3.    Ljubezen izziva nove občutke
Mnogi se borijo z občutkom, da jih nihče ne mara. Imajo težave kako opredeliti lastno vrednost. V sebi slišijo tanek glasek, ki jim dopoveduje, kako da so nesprejemljivi in da si ne zaslužijo, da bi jih kdo imel sploh rad. Takšen notranji monolog je rezultat bolečega in težkega otroštva ter kritičnih opazk v teku odraščanja, obenem pa s okoliščinami in našimi odločitvami potrjujemo nezavedno to notranjo slabo samopodobo in šibko lastno vrednost.

4.    Z veliko srečo pride prava bolečina
To prepričanje izhaja iz tega, da ko smo deležni velike sreče in izpolnitve, bo slej kot prej prišel ‘račun’ za to v obliki močne žalosti, bolečine in prizadetosti. Zbežimo stran iz situacij, ki bi nam omogočile srečo in zadovoljstvo, ker nam bodo sčasoma povzročale tudi bolečino. 

5.    Ljubezen je pogosto neenaka
Nekatere ljudi je strah, da če bi se preveč s kom zbližali, bi to tej osebi povzročilo sčasoma bolečino, saj je mogoče ne bi imeli tako močno radi, kot ima ta oseba nas. A pri tem je dobro vedeti, da ljubezen pogosto ni izenačena na obeh straneh enako. Imamo radi enkrat bolj drugič manj, to se lahko spreminja tudi iz ure v uro. Na ljubljeno osebo smo kdaj tudi jezni, znervirani, čustva nihajo, ko smo soočeni z določeno situacijo, kar pa ne pomeni, da se tekom časa to zopet ne umiri v ljubeči pripadnosti in zaupanju. Bodite odprti v svojih čustvih in iskreni do njih.

Melita Kuhar  univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica

(Foto: www.pixabay.com)

Spread the love