Zakaj nekatere ženske težko doživijo orgazem?

Kaj je orgazem? Zakaj sploh je pomemben? 

Ali lahko preživimo brez njega, dame? Ali je pač potrebno ob vsakem spolnem odnosu doživeti orgazem? Vprašanja ob tako intimni sferi se vedno pojavljajo, ker nikoli ni zgolj enoznačnega odgovora. Kolikor nas je, imamo vsi mi sebi lastno doživljanje sveta, odnosov in ne nazadnje tudi spolnosti, intime in ljubljenja.

Včasih mi kdo reče, da preveč poudarjam pomen intimnega združevanja, ljubljenja, seksa, orgazmov, ko govorim s pari o njihovem spolnem segmentu partnerskega odnosa, češ da spolnost ni tako zelo pomembna. O, pa je! 

Ljubljenje in partnerska intimnost je zelo pomemben del celotnega odnosa med dvema odraslima človekoma, ki sta se odločila stopiti v partnerski odnos. Je del njune komunikacije, pripadnosti, ljubečnosti.

Zakaj torej imamo dame težave v dojemanju spolnosti kot nečesa lepega, dobrega, zdravega? Zakaj se skrivamo pred soočenjem z lastnim telesom?

Kajti del našega telesa je tudi naša »rožica«, yoni, vagina, lulika. Je čudovita, kot vrtnica, ki se spreminja pod navalom strasti. Ste jo kdaj opazovale? Nastavile ogledalo pred njo in jo občudovale? Ker tudi vaša rožica, drage moje, je nekaj kar je vaše in česar se ni potrebno sramovati, skrivati ali negirati. Prevod pojma »yoni« iz sanskrta pomeni dobesedno »vir vsega življenja« ali »sveti prostor«. Ali je kakšen komentar sploh potreben, kako izjemno cenjen je ta del ženskega telesa bil že v starodavnih časih in v različnih kulturah.

Vem, tisočletja smo bile ženske v svoji strasti zatirane in poniževane, a mislim, da je sedaj čas, da si priznamo, da smo ženstvene tudi v nam lastni strasti, pripadnosti moškemu, s katerim smo romantično povezane in da je za nas varno in zdravo, da se naučimo sprostiti in si privoščiti tudi zadovoljujočo spolnost in seveda orgazme. 

Kaj nam preprečuje, da jih dosežemo? 

Lahko oblikujem nekaj hipotez, ki sem jih izluščila iz pogovorov pri svojem delu:

Sram, če vedno globoko zakoreninjeno prepričanje, da je seks nekaj umazanega, da se to počne zaradi zahtev moškega in zaradi reprodukcije. Spolno združevanje se izvaja v temi, v enem položaju in ob tem se ženska noče dotikati sebe, pa tudi svojega moškega ne. To, da bi svojevoljno vzela njegov ud v usta ali se z njim igrala, moški ne more pričakovati. Da o njenem orgazmu ne napišem nič, ker ga ni. Si ga ženska ne dovoli.

Ženska se boji, da bo izgubila nadzor nad sabo. Saj veste, ko se najavlja orgazem globoko v ledvenem delu, ko se začne valiti tema na oči ob doživljanju sladostrastja, se premnoga dama ustraši, da bo s tem, ko »ji bo padla tema na oči« izgubila kontrolo nad položajem svojega telesa, mogoče bo partner opazil kakšen centimeter celulita ali malce povešeno dojko itd…a verjemite drage moje, pravi moški, ki obožuje zvok in vlažnost vas, ko vam prihaja, je povsem osredotočen na ta užitek in ne opazi popolnoma ničesar drugega. Nor je na vas v tistem trenutku na polno!

Ne pozna svojega telesa, ne dovoli si raziskovati, se božati, dražiti. Samozadovoljevanje oziroma masturbacija je nekaj umazanega, četudi je večji delež žensk, ki se naučijo in »natrenirajo« doseči orgazem zgolj, ko se same dražijo. Takoj, ko je moški trdi ud v igri in v njihovi yoni, se zakrčijo in pravijo, da ni možno, da doživijo orgazem skozi sam spolni odnos.

Drage čudovite ženske, dovolite si uživati vsak trenutek življenja z veliko žlico. Orgazem kot »majhna smrt« kot so ga znali poetično poimenovati Francozi sodi v ljubezen do nas samih in naših izjemnih teles. Lepe smo vse, četudi vse različne. Ljubite svoje telo in svojo rožico. Je vaša in želi si ljubkovanj, draženja in užitkov, ko se cedi in medi. Upajte si raziskovati. Bodite pogumne. 

Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica

(Foto: www.pixabay.com)

Spread the love