MRTVI IN 1. NOVEMBER

28.10.2014

V soboto bomo obiskali grobove naših dragih pokojnih in jim v znak spoštovanja prižgali svečo. So tudi taki, ki na grobove romajo 1x letno, s svečami in cvetjem za letno zalogo, drugi pridejo na modno revijo pokazat »Pelzmontle«, tretji pa poklepetat s sorodniki, ki jih niso že dolgo videli in se srečujejo z njimi več ali manj zgolj za 1. november. Danes sem za vas izbrala najbolj pogosta vprašanja, ki mi jih ljudje zastavljajo za dan mrtvih.

 1. Se morate kot medij kaj posebej pripraviti na dan mrtvih?

Medij sem skozi celo leto, tako kot so umrli pokojni 365 dni v letu, ne le na 1. november. Res pa je, da so ljudje na ta dan veliko bolj občutljivi, senzibilni in odprti za duhovne sfere, tudi za pogovor z umrlimi.

2. Je res, da moramo po starem običaju pogostiti mrtve?

Obstajajo ljudske šege in običaji, ki so včasih narekovali, da se je pokojnike pogostilo v hiši. Morda ponekod ljudje še vedno vzdružjejo ta običaj. Npr. V Mehiki imajo na pokopališčih prava slavja. Pri nas doma je bila vedno navada, da smo imeli po obhodu grobov družinsko kosilo in smo se veselih misli spominjali na pokojnike. Odvisi od interpretacije. Sama se pokojnih spominjam celo leto in mi je tako 1. november kot vsak drug dan. Če čutite sami, da morate na mizo postaviti jedačo in pijačo za umrle, pa to le napravite. Poslušajte sebe.

3. Se na dan mrtvih izvajajo kakšni posebni obredi za pokojne duše?

Sama nimam nikakršnih posebnih obredov na ta dan. Če k meni pristopijo duše, ki še niso prečkale na ono stran, jih preprosto pospremim čez portal. V primeru, da ima kdo sporočilo za še žive svojce, slednje poiščem in jim predam sporočilo.

4. So mrtvi resnično vezani na pokopališče?

To nikako ni res. Fizično je za mrtve pokopališče zadnje počivališče, vendar duša živi naprej, saj je nesmrtna, tako, da jo marmornat spomenik in zemlja ne moreta ustaviti. Ljudjem vedno pravim, ne glejte v zemljo za mrtvimi, glejte okrog sebe in gor.

5. Je na dan mrtvih kaj več aktivnosti v zraku?

Ja in ne. Duše umrlih nas spremljajo skozi celo leto. Prisotne so ob večjih življenjskih mejnikih in najmanjših opravilih. Ne spremljajo pa nas 24 ur na dan. Kar se zgodi na 1. november je, da se vsi ljudje spominjajo mrtvih. Kar pomeni, da človek, ki ponavadi, ni naklonjen duhovnim temam, dušam in posmrtnemu življenju, vsaj na ta dan, četudi za sekundo, pomisli, kako bi bilo lepo z dragimi umrlimi še zadnjič poklepetati ali jih še zadnjič objeti. Ljudje na ta dan energijsko vibriramo višje, duše nižje, tako, da se razdalja zmanjša in zgodi se, da tudi skeptiki začutijo, slišijo ali vidijo kaj. Zakaj? Ker si to dovolijo.

6. Je v tem času, lažje komunicirati z mrtvimi?

Nikoli ni težko komunicirati z umrlimi. Vse se da, če se hoče. Gre za odprtost dveh sfer.  Na 1. novembra, si tudi najbolj skeptični in racionalni ljudje dovolijo občutiti izgubo in s tem žalost, to pa je za duše umrlih dovolj, da se jim približajo in izkoristijo tistih nekaj minut, da jim pokažejo, povedo ali dajo občutiti, da so ob njih in da nikoli zares niso odšli.

7. Imajo pokojniki za nas na dan mrtvih kakšna posebna sporočila?

Sporočila venomer ostajajo enaka; tukaj smo, varujemo, spremljamo  in spodbujamo vas! Fizično smo umrli, a duša živi naprej. Spominjajte se nas zdrave, vesele in polne energije. Živite naprej! Bodite srečni! To si zaslužite!

Dovolite si žalovati. Vsak mora iti skozi vse faze žalovanja, a dovolite si spustiti dušo vašega dragega umrlega. Naj gre v miru, da boste tudi vi lahko v miru zaživeli. Ne jemljite bremen vsega sveta na svoja ramena. Ne trpinčite se z vprašanji: »Kaj bi bilo, če bi bilo?« in nikar ne rinite za umrlimi na onostran, ker še ni vaš čas! Dovolite si biti srečni in občutiti dušo pokojnega, kako vas v resnici ni nikoli zapustila.

Medij Urška Puš  Dotik onostranstva

 

(Foto: www.pixabay.com )