Dva izgubljena koščka sestavljanke, sta zopet našla svoje mesto.

30.06.2015

O obisku pri Urški sem razmišljala kar nekaj časa. Pa ne zaradi Urške, ki je mimogrede ena izmed najbolj sproščenih in pozitivnih oseb, kar jih poznam, ampak zaradi readinga samega. Toliko različnih misli mi je švigalo po glavi, ''kdo bo prišel, kako ga/jo bom prepoznala, ne nazadnje, kako to sploh poteka?''. Vendar ves strah in dvomi so bili odveč, ko sem vstopila v Urškino pisarno. Že na začetku sem občutila določen mir, ki ga sicer zelo težko pojasnim, ampak tisti, ki ste že bili pri Urški, veste o čem govorim. Čeprav me je še ne dolgo nazaj prevzemalo tisoč misli, ko sem sedla na Urškino zofo, sem se popolnoma umirila in končno zadihala. Začeli sva se pogovarjati; kot najboljši prijateljici na kavi, nekje v kavarni. Potem pa se je začelo.

Kot sem si tudi želela sicer, sta me ''prišla pozdravit'' oba. Babi in ata. Oba sem izgubila nenavadno, čez noč. Pred 9 leti je umrla babi, pred 5 leti pa ata. Čeprav nista bila mož&žena (ata je po materini strani, babi pa po očetovi), sem sama v njima videla starša. Res sta mi ogromno dala in še več pomenila. Rada sem ju imela. In vse od takrat, ko ju ni bilo več, je v meni nekaj manjkalo. Dva koščka sestavljanke sta izpadla in nikakor se nista mogla vrniti na svoje mesto.

Kako sem ju prepoznala vas zanima? Čisto preprosto. Urška mi je vsakega posebej lepo opisala. Kaj ona vidi, kaj ji določena duša pokaže in vsa ta dejstva je povedala meni. Moram reči, da nam včasih dajo duše nenavadna sporočila oziroma znake, ki jih mi sami ne znamo prepoznati, med tem, pa Urška obvlada sceno :). Kaj vse pomeni rumena barva? Milijon stvari!

Ata je podal nekaj nasvetov, kaj moramo narediti doma, s posestvom in hišo, podelil par starih, dobrih nasvetov in občutila sem, da se ima sicer lepo, ampak tako kot jaz njega, tudi on mene pogreša. Prepoznavanje babice je bilo malo težje, kajti nikakor je nisem mogla uvrstiti v ta koš, biti prepričana, da je res to ona. Urška mi je sicer podajala informacije, ampak vse to bi lahko opisovalo tudi nekoga drugega. Na kar, sem v določenem trenutku občutila mravljince po celem telesu in čeprav je bilo v pisarni skorajda vroče, je mene začelo zebsti. Vprašala sem Urško, kaj se dogaja in pojasnila mi je, da se k meni usedla duša in rekla ''A si nisva tako zelo podobni?''. In res je bilo. Sem izrezana slika babice. Ker pa je vedela, da nisem naivnež po duši, mi je nanizala še eno dejstvo. Naj se spomnim nje in sebe, kot dojenčice, z rumenim piščančkom. Ne boste verjeli, ampak ko sem bila stara približno 2 leti, sva se z babi sprehajali po jasi za Veliko Noč in iskala zajčka. Pri tem sva našli rumenega piščančka in se tudi slikali. Ja, ta slika obstaja in je v našem družinskem albumu. Tudi jaz sem ostala brez besed.

Seveda je prišlo še nekaj drugih duš, katerih sporočil še ne razumem. Določene karte postanejo jasne s časom; nekaj kart se mi je že pokazalo/zložilo, nekaj se mi jih še more. S tem se ne obremenjujem, kajti čas nam prinese v točno določenem trenutku, ravno tisto kar najbolj potrebujemo.

Moj nasvet? Če ste izgubili nekoga bližnjega in čutite praznino… Premislite, preberite nekaj naših izkušenj in se nato odločite. Naj vas ne bo strah, odločite pa se morate po svoji lastni vesti. Tudi sama sem prosila Urško, da prestaviva prvi termin, ker sem enostavno čutila, da še nisem pripravljena. In to, ni popolnoma nič slabega. Reading pri Urški je res nekaj posebnega, nekaj edinstvenega. Sama nimam ene pripombe. Preverite pa sami. Ampak šele takrat, ko bosta vaše srce in duša pripravljena na to.

Medij Urška Puš  Dotik onostranstva

 

(Foto: http://pixabay.com )