Z vami danes delim nasvete kako pristopiti k delu na sebi. Velikokrat mešamo delo z dušo in delo z glavo. Dokler imamo razum, imamo tudi ego in prav ego je tisti, ki nam krati duhovni razvoj.
1.LJUDJE SI MORAJO POISKATI POMOČ IN SE SPREMENITI!
Ne poslušajte uma, ko vam govori, da imajo drugi težave, vi pa ste popolni. Nikar si ne laskajte, da so vaši nasveti tako dobri, pametni in dragoceni, da jih brez težav delite z vso vašo okolico. To kar poveste drugim, govorite sami sebi. Začnite upoštevati lastne nasvete. Nihče na tem planetu ni vseved, zato stopite na realna tla in poglejte kaj imate vi za pomesti z domačega predpražnika. Ljudi ne poskušajte spreminjati, saj lahko spremenite le sami sebe.
2.DRUGI SO KRIVI!
Drugi niso krivi za to, kar se vam dogaja. Prevzemite končno odgovornost za svoje življenje in vzemite nazaj vajeti. Krivi ste lahko kvečjemu sami, ne pa vaša okolica. V okolici se skriva kup prikritih angelov, ki vam pomagajo odstirati zablode ega.
3.NA SEBI DELAM ŽE LETA, A KJE SO SPREMEMBE?
Ne bodite naivni in ne nasedite umu, ko vas bo prepričeval, da delate na sebi že leta, če ne desetletja, a sprememb in rezultatov čudežno ni. Zakaj? Zato, ker jih podzavestno zavirate in v resnici nočete. Bolj trmasto vztrajate pri svojih prepričanjih in načelih, bolj se oddaljujete od duše. Ego se vedno poizkusi v širokem loku izogniti bolečini in reševanju težav. Um se oklepa starih, poznanih ljudi in situacij, zato se vrtite v začaranem krogu. Če ne pride do sprememb je vzrok v vas samih. Potrebno je le odkriti, zakaj je temu tako.
4.ČE JE ZAPISANO, BO PA ŽE DRŽALO. ON/ONA ŽE VE.
To, kar delajo drugi, kar drugim pomaga, ni nujno vaša zgodba. Vsaka knjiga je produkt avtorja. Vsi govorimo in pišemo iz sebe, zatorej se posvečajte poleg teoretičnemu nabiranju znanja tudi praksi. Ne hodite hkrati na seminarje, tečaje in predavanja. Potrebujete fokus, ki vam bo posredoval prave informacije, kaj v danem trenutku najbolj potrebujete. Ne obstaja kontrolirana duhovnost. Duhovnost nas vedno pelje po poti za najvišje dobro in nas bo dostavila na pravi cilj. Praksa in še enkrat praksa. Če ne boste poslušali in negovali svoje intuicije, se ne morete začeti duhovno razvijati, saj niti sami sebe ne slišite.
5.TO SE PA MENI ŽE NI ZGODILO!
Delo na sebi je tesno povezano s predelovanjem vzorcev otroštva. Duhovno zrasti in se razvijati pomeni, da si dovolite začutiti bolečinska jedra, ki jih nosite v sebi. Predelovanje vzorcev je proces let, če ne desetletij. Korakajte počasi, a vztrajno in samozavestno. Tu ste po lastni želji in volji, da se naučite specifičnih lekcij. Nikoli ni prepozno začeti. Vaše življenje je namenjeno novim znanjem, novim lekcijam, ki jih potrebujete osvojiti kot duša.
6.NE ZNAM, NE ZMOREM, NIMAM ČASA, NE POTREBUJEM TEGA!
To so le izgovori ega. Ima pa še kar nekaj asov v rokavi. Enostavno si nahjte govoriti, da ne zmorete, nimate časa, imate otroke, ste non stop v službi, … Življenje vas nikoli ne postavi v situacije, katerih ne bi znali ali zmogli rešiti. Če si nečesa zares želite, nekaj za to tudi naredite.
Ni recepta, ki vam bo iz danes na jutri spremenil življenje, pozdravil telo, dal nov zagon poslu in prebudil strast v razmerju. Če hočete spremembe, potem se za to trudite in nehajte prelagati svojo življenjsko moč v roke drugih. Vi si kreirate življenje!
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
(Foto: www.pixabay.com )