VSI MI GOVORIJO KAKO NAJ ŽALUJEM!

15.12.2015

V življenju se nemalokrat srečamo z izgubami. Največkrat žalujemo za pokojnimi svojci, partnerji, prijatelji in hišnimi ljubljenci.  Poleg fizične, poznamo tudi simbolično smrt.  S slednjo se navadno soočamo po razpadu zveze, po izgubi službe, po selitvi itn. Zagotovo najdaljša faza žalovanja nastopi ob fizični izgubi drage osebe. 

Med pogovori mi velikokrat zaupate in potožite, kako vam drugi »svetujejo«, da žalujete. Naj napišem nekaj najpogostejših trditev o žalovanju, ki sem jih tekom let slišala kot medij: 

1.Če nisi na pogrebu v črnem, si nespoštljiv do umrlega. Prav tako moraš biti v črnini vsaj nekaj tednov.

2.Ne jokaj!

3.Bodi močan za otroke!

4.Na pokopališče moraš hoditi vsaj enkrat na teden. Če ne greš, pokojnega že nisi imel dovolj rad. 

5.Čas celi vse rane. Saj bo bolje, samo čas potrebuješ!

6.Čimprej pospravi vse stvari umrlega.

7.Ne premikaj ničesar. Pokojni bi si želel, da stvari ostanejo takšne kot so. 

8.Žaluj doma!

9.Naredi mini oltarček iz sveče in slike pokojnega. 

10. Pojdi ven in se ga napij!

11. Daj si duška s kakšnim odbitim hobijem, boš lažje prebrodil in pozabil!

12. Omisli si psa za družbo!

13. Nimaš kaj, vsi enkrat gremo!

14. Saj je bil tako ali tako bolan!

Nikar ne poslušajte teh »trditev« in ne delite takšnih ali podobnih nasvetov drugim. Pri žalovanju vedno poslušajte svoj notranji čut, svojo intuicijo. Če je vam lažje, da pustite po smrti otroka sobo takšno kot je bila, potem je to prava odločitev. Če čutite potrebo, da obiskujete grob dvakrat tedensko, ga obiskujte še naprej. Žalujte kot vi čutite, da je prav. Če ne čutite, da bi jokali, se ne silite. Nekateri žalujejo navzven, drugi na notri. Vsak po svoje. Ni pravilnega in napačnega žalovanja. Žalovanje samo je.

Vzemite si dovolj časa, kolikor ga že potrebujete. Izpustite jih v miru, naj gredo v boljše onostranstvo. Vi pa si dovolite soočiti se s smrtjo najbližnjega. Morda sčasoma ne bo lažje, bo pa drugačno. Drugačno v smislu, da sprejmemo fizično smrt in se posvetimo dušni prezenci naših dragih umrlih. 

Še vedno so tu, le v drugačni obliki. 

Medij Urška Puš  Dotik onostranstva

 

(Foto: www.pixabay.com )