Dnevno se srečujem s tematiko smrti in žalovanja. Vsak teden v pisarno dobim ljudi, ki so po smrti bližnjega pozabili živeti, ki so izgubili upanje v boljši jutri, ki so se pozabili smejati. Umrli ne želijo, da prenehamo živeti in zgolj obstajamo. Želijo, da smo srečni, zato se tako trudijo pokazati, da obstaja življenje po smrti.
Smrt, posmrtno življenje in komuniciranje z umrlimi je v Sloveniji še vedno tabu téma. Ravno zato sem se tudi odločila predavanja ponesti širom Slovenije. Na takšen način lahko širši publiki predstavim vlogo medija, moj svet in izkušnje, tako moje lastne kot zgodbe mojih strank.
Ljudje se za obisk predavanja odločajo iz različnih vzgibov in razlogov. Nekateri iščejo odgovore na večni »zakaj«, drugi potrebujejo potrditve, da je res to, kar se jim dogaja in da niso nori, tretji pridejo v upanju na sporočilo umrlih in četrtim je predavanje dober uvod za reading. Nekatere je strah priti na pogovor z umrlimi, zato je predavanje odlična priložnost, da spoznate moj način dela in se na podlagi tega odločite ali vas reading pokliče ali ne oziroma če pogovor z medijem sploh potrebujete.
Predavanje vodijo umrli. Poudarila bi rada, da slednje ni skupinski reading, ampak preko mene umrli podajajo primere in odpirajo tematike, ki jih skupina udeležencev najbolj potrebuje. To pomeni, da je rdeča nit vseh predavanj enaka, govorim o smrti, onostranstvu in komuniciranju z umrlimi, vendar se predavanja razlikujejo. Zdaj je za menoj tretje predavanje v Ribnici in moram reči, da nobeno od treh ni bilo enako. Tisti, ki so bili recimo v Ljubljani in Ribnici, so mi zaupali, da sta bili predavanji drugačni, a še vedno zanimivi in presunljivi. Predavanje v Črnomlju je bilo spet popolnoma posebno, kjer so mi umrli celo naročili naj predam verižico z obeskom peresa, kar sem seveda tudi naredila. Gospodična, ki ga je prejela, je bila ganjena do solz, saj je točno razumela od koga onkraj mavrice je bilo to sporočilo v obliki verižice s peresom.
Težko opišem kaj se dogaja tisto uro. To morate resnično doživeti sami. Ko si v prostoru polnem ljudi, ko umrli prevzamejo besedo in sem jim na voljo dobro uro, gre čez mene toliko energij, čustev, da je ves prostor resnično nabit z emocijami. Tisto, kar omenjajo umrli, primere, ki jih posredujejo, so informacije, ki bodo pomagale celiti čustvene rane dotičnim prisotnim. Zato vas tako kot na reading, predavanje mora poklicati.
Že v tem mesecu predavam v prelepi Stični na Dolenjskem. Predavanje bo v četrtek, 23.2.2017 ob 19ih v tamkajšnjem kulturnem domu. Obvezne so prijave.
Za več informacij odklikajte na moj Facebook profil Medij Urška Puš ali na mojo spletno stran www.dotikonostranstva.si, kjer boste našli vse potrebne informacije glede prijav in lokacijah ter terminih vseh prihajajočih predavanj.
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
Foto: Simona Markovič, FotoSimi